Če realno pogledamo življenje nima smisla.

meni se ne da vec zivet, to zivljenje je nesmisleno, smo v tem neskoncem vesolju, sola je sla v k"" pred korono bil eden izmed najbolsih zdaj pa sem padel in "delam" po izpitih, ubistvu sem pa vpisan ze od septembra a nisem niti zacel z izpiti. delal sem tu in tam nazadnje pct in zdaj je se te zgodbe konec.

ampak ce pogledam na zivljenje ni smisleno vsaj moje, najraj bi sel spat in se nikoli nebi zbudil ker realno se mi neda vec trudit in nakoncu nic iz tega ne nastane, za vsak korak naprej naredim 20 nazaj. V zivljenju sem bil tolkrat blizu smrti dobesedno ampak zmer sem se nekako izvlekel med tem pa negdo ki bi vzival v zivljenju ali kaj novega izumil, kaksno bolezen ozdravil pa je umrl.. zivljenje je kur** ki te pusti z odprtmi usti. Ce bi imel "jajca" bi ze vse to koncal in bi bil mir.

Few smiles now lead to many tears later.

Zelo črnogledo razmišljanje. Sam nikoli nisem tako razmišljal. Pa kaj če padeš na izpitu. Bil sem vpisan na PF, bil je predmet Rimsko pravo. Vse sem znal na pamet (vsaj jaz sem tako mislil in še vedno tako mislim), pa sem vedno padel. Bedaste naloge, ki s stvarnostjo niso imele nobene zveze, pa še več možnih rešitev je bilo. Na koncu sem imel komisijski izpit. Še na misel mi ni prišlo, da se ne bi boril do konca. No, komisijskega sem potem naredil, čeprav sem zaradi Rima izgubil leto. Pa tudi pravo sem končal. Kaj ti hočem povedati, da kratko malo ne razumem, da ti je tako vse eno za tebe, življenje, dejansko za vse okoli tebe.

Moj stari bi rekel: daj zberi se že enkrat. Pa ima prav. Isto svetujem tebi. Zbudi se že enkrat. Pusti eno leto študija, če ti ne gre. Vzemi potni list ali mogoče samo osebno in idi malo po svetu, posebej še, ker se ukrepi sproščajo. Tako je naredil moj starejši brat. Nekega dne je prišel domov in rekel, da gre. Še sam ni točno vedel kam. In je šel. Domače je skoraj kap. Po letu dni je prišel domov, pričel znova študirati in študij tudi končal. Ima službo, je poročen in kar zadovoljen sam s seboj. Malo manj z ženo, pa mislim, da nima prav. Glede žene, mislim.

Ti pa dam prav, da nimaš "jajc". Ne za nekaj končati, ampak za nov začetek. In nehaj se smiliti sam sebi.

Smisel... kako pa naj bi zgledalo "smiselno življenje"? Včasih se poskušaj vprašat obratno. Vsi znamo samo enostransko gledat in bentit, ne prevzemamo pa odgovornosti, da bi bilo nekaj bolj smiselno. In veš zakaj ne? KER je to težko. Najbolj izi je jamrat in se smilit samemu sebi.
Ni vse samo črno in belo in lih tko ni samo dobro ali slabo življenje, ni samo smiselno in nesmiselno. Življenje je ravno zato zanimivo, ker ni skoz vse isto. V vsaki stvari lahko najdeš dobro in slabo in vsak človek doživlja dobro in slabo. Probaj razmišljat drugače. Šola je samo DEL tvojga življenja, PCT pogoj in Covid je le del vsega kar nas še čaka.
In lih zato kar si napisal.. eni si želimo živet pa pač nekaj prekriža pot (dolgotrajna bolezen, neozdravljiva bolezen, ...). Čeprav je slišat klišejsko je vsak z nekim namenom v tem življenju, ne vem zakaj bi pospeševali smrt, ki nas tako ali drugače čaka. Ene prej, ene kasnej. Raje poskusi iskat pozitivo v vsakem dnevu, ne pa samo negativo, ker te to takoj še bolj potegne dol.

Vse lepo povedano

Ampak glede tega “pejd v svet” sm meu ta “blessing” da sm lahko pou evrope prepotovau od balkana pa do spanije+ svedska, vsake par mescu sem v svici, res je da je lepo, zacetek korone sem imel za it v ameriko in anglijo ampak korona kot korona haha. Ampak kr “it” nemorem ker pol je mtka je sama in drugo stari nebi pustil, bratje so sli js pa nemorm.

Za solo ze 6 let probavam to srednjo delat ampak na vsak korak al je bolnica al neki pride vmes, koncno mi je slo super in je pol vse propadlo, res je da en predmet sm padu zato ker je prfoksa rekla “pricakujem vec od tebe se vidva poleti” ceprou bilo dovolj za 2. Drugi prfoks pa dau vse 3 strokoune popravni ko sem ze bil v bolnici in se “boril” za zivljenje, njegov razlog? Ker drugi so ze naredili svoje.

Bil bi bolj vesel, bolj optimisticen ampak nemorem vec z tmi zdravstvenimi tezavami, ja vem “enim je huje” ampak js nemorm se posebi ko vem da nemorjo nc naredit, stem se ukvarjam ze od rojstva, clouk bu mislu da se bi do zj sprijaznil ampak nemorem.

“Eni prej eni poznej” zakaj je pol hudo ce ksni hocejo prej?

Sej ni hudo. Sam se odlocas. Nisi pa samo ti, kaj pa ljudje, ki so okrog tebe? so tako nepomembni zate, da jih pustis za sabo v bolecini?

in konec koncev ja res.. imas prav kar se tice, da se sam odlocis, ce zivljenje sam skrajsas, ampak ali res to zelis??

Zdravstvene tezave, ki jih omenjas v zapisu, ne vemo za kaj gre, zato je tezko karkoli reci glede tega.

Upajmo, da najdes smisel, vso sreco.

“Eni prej eni poznej” zakaj je pol hudo ce ksni hocejo prej? si napisal. Kaj je hudo, za koga je hudo? kaj hočeš sploh vprašati? Samo nekaj jamraš in se smiliš sam sebi in hočeš, da bi se smilil celemu svetu.
Če ti šola ne gre pa začni delati. Ne boš prvi niti zadnji. Če ne pri nas pa n. pr. v Švici, če si tam, kot pišeš, zelo pogosto. Pa še plače so tam večje.
Glede zdravstvenih težav pa se z zdravniki pomeni. Oni so za to usposobljeni, ne pa n. pr. jaz ali pa še kdo na tem forumu. Kar nekaj jih poznam, ki vso krivdo zvalijo na druge. Krivi so profesorji, corona, zdravje vse in vsi drugi, samo svojega praga ne pometejo. Predlagam, da tu začneš, seveda prej, kot pozneje. Mislim s pometanjem svojega praga, kot se reče.

Brt, mgoc zgleda d se smilm sam sebi, ampak vrjem mi k recem da to kar am napisu neve noben razn vs k ste tle to prebral, drugo k drugo mgoc sm slabo napisu pa je prslo k da krivm druge ampak js dobr vem da sm js kriu, ne za use ampak za dolocene stvari, neves use o meni, nisem vsega napisu sem pa napisal kaj sem cutil tisti cajt, zdravniki se menim ze leta pa kaj misls da sm sam tko reku d mam zdravstvene tezave? Mas prou na dolocene stvari ampak nerabs takoj obsojat ko nimas celotne slike, ne zazelim najhujsmu neprijatelju to kar sm js dal skozi. Ja res je drugi so dal se hujs ampak ni niti to kar sm js dau lahko. Nocm nobenmu da se smilm, ampak moral sm nekje moje misli napisat k ce bi jih se mau notr drzal bi eksplodiru, to da sm tko pisal nobenmu nikol nism govoru, mene poznajo kot veselo delovno osebo (usaj tko so me opisal) iz razloga ker nocem da se nobenmu smilm.

Sorry ce je to blo mal agresivno ampak to sem tudi iz tvoje strani vzel, in res je da nekatere stvari mas prou in se strinjam.

Lahko bi delal v svici, ampak ze tolko vztrajam za to solo da nocem ves trud zgubit, po eni strani sm sam kriv, ampak fak nemorem se ksne dni premaknt, ni mi do nicega vec, nit do mojih hobbijev ki sem imel, niti it vn, nic. Pol cim bolj pomagas folku se hujs postanejo, noben ti ni vec prijatu vecina te gleda sam kero korist ma od tebe, tega se mi neda, zmer sm vrejel v dobroto vseh ampak to niha bolj in bolj na manj, nimam vec nobenega cilja za naprej, tesko je kej nardit ko ne vids veselja v nic.

Mam obcutek da tole nisem najbolje napisal, zmeraj sem bil slab v spisih ampak to je kar js cutim.

Lep dan vsem se naprej , se ga.

Spoštovana gospa psihologinja. Dolgo sem razmišljal ali naj se oglasim v tej temi, potem pa sem ugotovil, da je vendarle prav, da povem tudi svoje razmišljanje, posebej še, ker ste me v prvem odstavku celo navedli.

Popolnoma prav imate, da moramo biti vsi po vrsti pri podajanju svojih mnenj in izkušenj najprej spoštljivi do tistih, katerim namenjamo svoja mnenja in stališča. Zagotovo smo najmanj v tem delu dogovorjeni.

Oba želiva po svojih najboljših močeh svetovati in pomagati tistim, ki nasvet potrebujejo. To ni niti najmanj sporno. Oba sva, oprostite izrazu, ki se zelo pogosto uporablja in v resnici opiše dejansko stanje, »profesionalno deformirana«. Ker sva z različnih področij imata najina nasveta na prvi pogled lahko diametralno nasprotna pogleda. Vi ste psihologinja, moje področje pa je pravo. In kot pravnik gledam na posamezno temo. Saj za drugačen pogled nisem niti kvalificiran. Pri tem pa vpletem še nekaj osebnih izkušenj. Kot sem že napisal, ne kot edini, ampak kot večina študentov na Pravni fakulteti, sem imel problem pri predmetu Rimsko pravo. Niti najmanj mi ni prišlo na pamet, da bi obupal, vse skupaj mi je dalo samo še dodatni zagon, da sem dokazal, da sem in kaj sem sposoben. Se je zgodilo, tako kot marsikomu, da sem bil čisto na dnu, pa sem se pobral, redkokdaj s tujo pomočjo. Delal sem dve leti na sodišču, volontersko, da sem si pridobil zahtevane izkušnje, za pristop k PDI. Pač nimam vplivnih sorodnikov. Seveda moje znanje in izkušnje so potem tisto, kar se kaže v dobronamerno napisanem.

Zelo razumem, da napisano pri mladostniku lahko nehote doseže prav nasproten učinek od pričakovanega. Vendar v konkretnem primeru gre že za več kot 20 let staro osebo (če sem prav prebral pravi, dela srednjo šolo šest let), tu pa ne moremo govoriti niti več o mlajšem polnoletniku. In nekatere stvari bo verjetno lažje razumel kot osnovnošolec iz druge ali tretje triade šole.

Da ne nakladam še dalje, v bilo katerem svojem odgovoru bilo komu, nisem hotel nikogar prizadeti, obsojati, ali se mu celo posmehovati ali biti verbalno agresiven do kogar koli. Strinjam se z vami in tu sva popolnoma soglasna, da to ni dopustno. Seveda sva dogovorjen na tej točki. Predlagate opravičilo. Na tej točki pa na zadevo ne gledava z istimi očmi.

Vse kar sem napisal je skoraj že osebno pismo, zato naj admin odloči ali ga bo sploh objavil.

Se opravičujem vsem če nisem dobro oddreagiral, to je bilo nehote. 

lep dan se naprej vsem, ne bo me ve č tukaj, ker je velika možnost da nebom si sebi pomagal (niti jaz si neznam razložit zakaj) in je škoda vašega truda. 

Pozdravljeni

ni da nočem, samo nočem da zgleda kot da se samemu sebi smilim, zato zmeraj probleme rešujem sam, tudi če "it takes a toll on me" ampak če sem do zdaj "preživel" bom tudi naprej tudi če me pobere. Lepo se je bilo z vami pomenit, spoštujem kaj delaste žal življenje je krato za ene krajše.

lep pozdrav 

vaš the walking dead

Bom tole pustil tukaj.
Life ain't really what it fucking seems like
I use to push through but now it feels like
Theres nothing I can do
Trapped inside my mind yeah I'm stuck up in the loop I forget who I am
To tell you the truth I don't feel like a man
I feel like a dude who's abusing his meds
To run from the issues he thinks that he has
Damn
This is where all of it ends
I'm standing my ground I ain't falling again
Cuz I need some help
I'm fighting myself
They tell me I'm crazy it's all in my head
What the fuck do you know about waking up sad
Making excuses for shit that you say
You're stuck in a loop and you're scared to admit it
So nobody knows that you're living in pain
Man its driving you crazy
Thinking bout what all these people would say
They'd say that you're living a dream and ain't really sad cuz you got a smile on your face
But they don't know bout all the trauma
No they dont know bout all your problems
And they dont know bout all the demons you dealing with
Dying when you was a toddler
Never had childhood only had fear
Talked to the reaper when you was a mere
4 years old, know what that did
It gave you depression when you was a kid
You try to be honest, telling the doctor bout what's on your mind
He said that its puberty give it a year and I bet you'll be fine
You're 20 years old, you're feeling the same you got nothing to lose
Cuz life isn't bringing you joy, its bringing you pain and you're stuck in the loop     lep pozdrav