Bully...

Odgovor svetovalca:

Pozdravljena,

opisuješ, da na spletu pogosto bullyjaš druge, predvsem takrat, ko se želiš postaviti po robu ljudem, ki so zlobni do drugih. Ob tem sicer doživljaš občutke moči in potrditve, vendar te obenem vse bolj spremljajo tudi občutki krivde in slabe vesti, še posebej zato, ker veš, da se nekaterim posameznikom ne boš mogla opravičiti. Prav tako omenjaš občutek, da te v živo nihče ne posluša, kar je glavni povod za to, da svoje mnenje in prepričanja lažje in bolj suvereno deliš na spletu. Sedaj se sprašuješ, kako naj s tem vedenjem prenehaš.

Preden nadaljujem, bi rada zgolj izpostavila: to, da si svoje ravnanje prepoznala kot problematično in da ob njem čutiš nelagodje, kaže na veliko mero samorefleksije, zrelosti in odgovornosti. Pogumno je, da si si to priznala in podelila svojo stisko z mano. Naj te pomirim in spodbudim, da sta prepoznava vedenja, ki ti ni všeč, in želja po spremembi že zelo velika koraka v pravo smer.

Do neke mere je povsem razumljivo, da se na spletu počutiš bolj pogumno. Spletna komunikacija nam daje občutek distance in varnosti, saj tam ni neposrednega soočenja in pogleda v oči, zato si marsikdo upa izraziti stvari, ki jih v živo ne bi. Omenjaš, da je eden izmed povodov za omenjeno vedenja to, da te v živo, v resničnosti, noben ne posluša. Mi lahko poveš kaj več o tem -  kje imaš občutek, da te ne slišijo in kako to doživljaš? 

V kolikor sem dobro razumela, je tvoj povod za bullyanje predvsem zavzemanje za žrtve spletnega nasilja in postavljanje po robu drugim bullyem. Vendar se mi zdi pomembno omeniti, da četudi je tvoj prvotni namen ustaviti nasilje in zaščititi druge, si z načinom, ki ga opisuješ, najverjetneje začela povzročati novo bolečino, česar pa verjamem, da si ne želiš. Ne glede na namen bullyjanja, to vedno ostaja oblika nasilja. Pomembno je tudi omeniti, da se pred ljudmi (tako pred prijatelji kot tudi pred spletno skupnostjo) ne rabiš dokazovati na račun nekoga drugega. Če imaš občutek, da si cenjena predvsem takrat, ko greš predaleč, potem to ni cena, ki bi jo morala plačevati za sprejetost. Zavzemanje za druge ne bi smelo pomeniti, da ob tem trpiš ti ali nekdo drug.

Naj pa te pomirim, da tvoj občutek krivde ni znak, da si slaba oseba, ampak pomemben notranji signal, da tvoje vedenje ni v skladu s tem, kakšna oseba želiš biti.

Na tej točki bi te spodbudila, da razmisliš o drugačnih načinih, kako se zoperstaviti nasilju na spletu tako, da boš se še vedno lahko zavzemala za žrtve, hkrati pa zaradi tega ne boš tudi ti prevzela vloge bullyja. Eden izmed načinov bi lahko bil asertivno odzivanje. To pomeni, da jasno in odločno poveš, da se z nečim ne strinjaš, hkrati pa pri tem ne napadaš in ne ponižuješ drugega. Na primer:
»To, kar pišeš, je žaljivo in lahko druge zelo prizadene.« ali »Pomisli, kakšne posledice imajo lahko tvoje besede.« Na ta način še vedno postaviš mejo, zaščitiš žrtve in izraziš svoje stališče, hkrati pa ne prevzameš vloge bullyja.

Vesela bom tvojega odgovora. :)

Želim ti vse dobro, 

Urška Otrin, mag. psihologije

Odgovor svetovalca:

Pozdravljena,

vesela sem, da si se mi ponovno oglasila in hvala, da si nekoliko bolj opisala, kako doživljaš občutek neslišanosti. 

Opisuješ, da te ljudje dojemajo kot mirno, tiho in prijazno punčko, da te ne jemljejo resno in da te včasih celo sploh ne poslušajo. Lahko si predstavljam, da je takšna izkušnja zate zelo boleča in neprijetna in razumljivo je, da to v tebi še dodatno okrepi željo po slišanosti in vplivanju na druge.

Če si v trenutnem krogu ljudi, ki te obdajajo, pogosto neslišana in nerazumljena, je tvoje vedenje na spletu morda način, kako želiš pokazati, da nisi samo to. Da znaš biti tudi odločna, glasna, drugačna. Ob tem pa te želim povabiti k razmisleku: kdo si ti takrat, ko se nikomur ni treba dokazovati? Katere lastnosti te zares opisujejo? Če si v osnovi mirna, prijazna in empatična, to niso šibkosti, temveč zelo dragocene lastnosti. Včasih družba bolj opazi glasne in dominantne posameznike, a to še ne pomeni, da so te lastnosti objektivno boljše in bolj zaželjene. 

Zanima me še, kako je z bullyjanjem odkar sva se nazadnje slišali. Se je to vedenje zmanjšalo, ostalo enako ali morda celo okrepilo?

Vesela bom tvojega ponovnega odgovora.

Lepo bodi,

Urška Otrin, mag. psihologije