bulimija in hujšanje

Odgovor svetovalke:

Pozdravljena!

Najlepša hvala, da si svoje vprašanje zapisala na svetovalnico. Praviš, da se srečuješ z motnjami hranjenja, natančneje z bulimijo. Imaš veliko željo, da bi ozdravela, hkrati pa bi rada tudi shujšala. Sprašuješ se, ali boš lahko kdaj ozdravela. Tvoje misli se večino časa vrtijo okoli hrane in izgleda telesa.  

Najprej bi rada pozdravila tvojo odločitev, da si našla strokovno pomoč. Veseli me, da obiskuješ psihiatra, hkrati pa se zavedam dolgih čakalnih vrst v zdravstvu, tudi za psihološko obravnavo. V kolikor tebi ali tvojim staršem finančna sredstva to dopuščajo, lahko strokovno psihološko pomoč poiščeš tudi pri zasebnikih. Tako boš zagotovo hitreje prišla na vrsto. Če potrebuješ kakšen nasvet, kam se usmeriti, lahko sporočiš.

Motnje hranjenja so sicer ene izmed bolj zapletenih duševnih motenj, zato je zelo pomembno, da jih zdravimo. Cilj je, da poskušamo nezdrave načine prehranjevanja kar se da zamejiti oz. spremeniti. Praviš, da te je strah, da ne bi nikoli ozdravela. Naj te potolažim, da bulimijo lahko premagaš. Je pa za to pomembna ustrezna strokovna pomoč in tudi tvoja motivacija, da bolezen premagaš. Iz tvojega sporočila sklepam, da si dobro motivirana za zdravljenje, zato me sploh ne skrbi. Sprašuješ se tudi o razlogih za pojav te motnje. Težko govorimo o vzroku za nastanek motnje hranjenja. Navadno gre za preplet več dejavnikov (npr. biološki, psihološki, socialno-kulturni), zelo pogosto pa je v ozadju motenj hranjenja tudi čustvena stiska, ki lahko posredno ali neposredno izvira iz zgodnejših obdobij življenja. (Nekaj več o vzrokih motenj hranjenja si lahko prebereš na tej povezavi.) Zato je priporočljivo, da se oseba z bulimijo odloči tudi za psihoterapijo. Psihoterapevt oz. psihoterapevtka lahko veliko pripomore k spreminjanju nezdravih vzorcev mišljenja in čustvovanja, hkrati pa lahko pomaga pri iskanju nekonstruktivnih vzorcev oz. odnosov v preteklosti ali sedanjosti. Primer terapije, ki lahko pomaga, je kognitivno vedenjska terapija. Poiščeš lahko psihoterapevta ali psihoterapevtko v svojem okolju, res pa je, da je to prav tako samoplačniška možnost. Če bi glede psihoterapije potrebovala še kakšno usmeritev, sporoči.

Iz tvojega sporočila je moč začutiti tudi razpetost med tem, da bi rada ozdravela, ter tem, da bi rada sočasno shujšala. Verjamem, da se zavedaš, da je vsekakor bolj pomembno to, da najprej ustvariš zdrave prehranjevalne navade (brez prenajedanja in bruhanja), kot to, kako izgledaš. Prepričana sem, da veš, da je zdravje veliko pomembnejše od telesnega izgleda, popolnoma pa razumem tvoje misli, ki se pogosto vrtijo okoli fizične podobe in tega, kakšna bi morala biti. Glede prijateljev pa je tako. Pravi prijatelji niso s teboj prijatelji zaradi tega, kako izgledaš, ampak zato, ker te imajo radi tako, kot si. Dobra prijateljstva nastanejo na podlagi skupnih interesov, medsebojnega razumevanja in spoštovanja ter zaupanja. Svetujem ti, da se osredotočiš na to, zakaj ste pravzaprav prijatelji in ne na to, da te bodo videli v kopalkah. Dober prijatelj te bo razumel in podpiral tudi ob težavi, s katero se soočaš. Dobra opora vrstniške skupine lahko veliko pripomore k procesu zdravljenja.  

Svetujem ti, da si postaviš prioriteto, da je najprej pomembno soočanje z bulimijo. Hujšanje v tem trenutku sploh ni pomembno. Najprej moraš poskrbeti za svoje dobro počutje, šele nato pride vse ostalo. Lahko si pripraviš kakšna spodbudna sporočila, ki te bodo motivirala, da ostaneš osredotočena na proces zdravljenja. Ta si lahko nalepiš na vidna mesta ali nastaviš na telefonu. Naj te spodbujajo pri tem, da ostaneš fokusirana na proces zdravljenja.

Za konec pa ti svetujem še tole. Večkrat si omenila, da so tvoje misli kar precej okupirane z vsem okoli hrane in postave. Posledično si vznemirjena. Obstaja kar nekaj načinov, kako tovrstni miselni tok prekiniti in se nekoliko umiriti. Verjetno si že slišala za tehnike sproščanja. Teh je veliko in vsakemu posamezniku lahko odgovarja nekaj drugega. Obstaja npr. malo morje tehnik dihanja (bistvo je v globokem in upočasnjenem dihanju), progresivna mišična relaksacija, avtogeni trening… Razišči možnosti in poskusiš lahko s prakticiranjem teh tehnik, ki ti bodo pomagale umiriti um in telo. Zelo pa ti svetujem vadbo čuječnosti, ki bo misli še najbolj umirila. Bistvo čuječnosti (ang. mindfulness) je v tem, da se osredotočiš na tukaj in zdaj. Med vajo čuječnosti je posameznik pozoren na to, kar vidi, sliši, čuti, vonja. Pozorna si tudi na svoj tok misli in drugih dogajanj znotraj svojega telesa. Vse, kar se ti dogaja, sprejmeš. Ne obsojaš, ne vrednotiš, ampak le sprejmeš, kar zaznavaš in misliš. Preberi si še tole. Svetujem ti, da vsak dan poskusiš z vajami sprejemanja in umirjanja. Če boš vaje redno izvajala, bodo učinki zagotovo opazni.

V kolikor imaš še kakšno bolj specifično vprašanje, pa le napiši! Vso srečo ti želim.

Lea Prinčič, mag. psihologije