Brezvoljnost in žalost

Pozdravljeni,

sem Matejka, mama dveh hčerk 15 in 18 let, ločena, zaposlena.
Že precej časa sem razdražena, brezvoljna, nimam nobene želje in cilja v življenju. Če ne bi bilo mojih dveh hčerk, za katere moram skrbeti, saj z očetom nimata nobenega stika ali pomoči in podpore, bi najraje odšla v neznano. Sem kot robot, ki mora izvrševati stvari. 
Veliko delam - sem redno zaposlena, poleg tega pa delam še preko popoldanskega s.p..
V službi sem pozitivna, delavna, ni mi težava delati 12+ ur dnevno. Vsem sem na razpolago razen sebi. 
Edini čas ki si ga vzamem zase je šport - tek v naravi ali fitnes.
Na trenutke bi se najraje zjokala, a mi tudi to ne uspe. Moja čustva do okolice so otopela. Edina čustva, edino kar čutim je ljubezen do hčerk. 
Zavedam se da oddajam negativno energijo in zato tudi ljudi ne privlačim oz jih odbijem. Nimam prijateljev, ki bi mi stali ob strani, saj so vsi "zaposleni" in polni obveznosti. 
In vse to se stopnjuje in mislim, da dosegam višek, zato tudi pišem, ker v tem trenutku ne vem na koga naj se obrnem.