Avtizem/ADHD

Odgovor svetovalke:

Pozdravljen,

takšni pregledi so lahko pogosto stresni in razumem tvojo željo po tem, da bi razumel, kaj točno se dogaja, zato se tudi poslužuješ brskanja za odgovori po spletu. Vseeno pa je pri tem potrebno nekaj previdnosti, saj vsi ti vprašalniki, ki jih psihologi uporabljamo, ne dajejo celotne slike - so le orodja, s katerimi dobimo bolj celostno sliko o delovanju posameznika. Praviš, da si se že prej spraševal, če imaš katero od omenjenih diagnoz. Ti občutki niso redki, sploh zato, ker gre za motnje, ki so na spektru: od bolj izraženih do manj izraženih oblik. To pomeni, da kadar gledamo seznam simptomov, se lahko v določenih vidikih prepoznajo tudi osebe, ki sicer glede na kriterije ne bi bile diagnosticirane s to motnjo. Če ponazorim na primeru, npr. vsak od nas je kdaj že imel težave s tem, da se dlje časa koncentrira na določeno nalogo ali pa, da ga odnese zasanjanost. Razlika pri tistih, ki dosegajo kriterije za diagnozo je, da se določeni simptomi pojavljajo do te mere, da  predstavljajo resno oviro v posameznikovem življenju. Zato je še bolj pomembno, da zaupaš psihologu, da bo pravilno ocenil tvoje funkcioniranje. Tvoja pravica je tudi, da te po končanem testiranju seznani z rezultati, kaj pomenijo, kaj je bilo dejansko ocenjevano, kje si se odrezal bolje, kje slabše. 

V kolikor boš dosegel diagnostične kriterije, pa tudi ne bi bilo nič neobičajnega, da bi bodisi z ADHD ali motnjo avtističnega spektra živel in ta ne bi bila prepoznana prej. Pogosto se na področjih, ki nam povzročajo težave naučimo prilagajati ali pa si oblikujemo alterantivne razlage (npr. porabimo veliko več časa za učenje, ker mislimo, da nismo “dovolj pametni”, čeprav v bistvu gre za to, da drugače procesiramo informacije in na nas bolj vplivajo moteči dražljaji iz okolja, ki odkrenejo našo pozornost). Pogosto pride do diagnoze v obdobju mladostništva ali odraslosti, saj se takrat zahteve v šoli, na študiju ali v službi, povečajo in postanejo težave bolj izrazite.

Ali te mora v primeru diagnoze skrbeti? Če odgovorim na kratko, ne. Diagnoza lahko vodi v ugodne posledice zate: pomagala ti bo do boljšega razumevanja sebe, morda te bo razbremenila določenih občutkov krivde ali frustracije nad sabo. Omogočila ti bo dostop do podpore in svetovanja, kako uporabiti določene pristope, mehanizme, ki ti bodo pomagali obvladovati situacije, ki so ti do zdaj povzročale težave. Hkrati diagnoza vodi v možnost prilagoditev tako v šoli kot tudi kasneje na študiju. Morda boš preko tega lahko spoznal tudi druge, ki imajo podobne izkušnje in zmanjšal občutek, da si v tem sam. 

Zapomni si, da diagnoza nič ne pove o tebi kot osebi, tudi ni neka nalepka, s katero se moraš nujno identificirati. Gre za orodje, ki ti bo pomagalo razumeti sebe in morda celo vodilo v pozitivne spremembe v tvojem življenju.

Vse dobro,

Anadeja Bajzek, dipl. psihologinja (un)