Avtizem vs. Osebnostne motnje kot so BPD IN Shizoidna motnja

Spoštovani, 

Sem študentka in danes sem bila prvič na obravnavi v ZD za študente z namenom diagnostike. Moje diagnoze do zdaj so: 1. Center ahil: tesnoba in ne avtizem, 2. Gotska: avtizem in tesnoba, 3. Inštitut za avtizem: avtizem in tesnoba. V zdš mi je klinična psihologinja po 30 min pogovora rekla da zagotovo nisem avtistka. Je rekla da dobi veliko takih mladih z napačno diagnozo avtizma in da jaz ziher nisem na spektru ker govorim tako kot govorim. Da avtisti ne govorijo tako. Je pa rekla da bi bilo smiselno raziskati če mam osebnostno motnjo (mislim da je rekla mejno) ali pa shizoidno osebnostno motnjo z bujno domišljijo, kjer bi za moje šibke socialne stike bila kriva osebnostna motnja. In ona je dobila vtis da želim z avtizmom opravičiti svoje vzorce namesto da bi šla na terapijo. To ni res oziroma jaz ne vidim tega tako, jaz želim diagnozo da bi se razumela ker je težko dobit na vsakem koraku 100% nasprotujoča si mnenja. Me je tudi na začetku zelo spraševala zakaj tako iščem diagnozo ampak po današnji obravnavi si mislim da je povsem razumljivo da ne vem kaj naj po tako različnih informacijah in da želim jasnost. 

Jaz sem zelo zelo zmedena po vsem tem in v stistki, jaz sem pripravljena sprejet tudi to da mam osebnostno motnjo in ne avtizma ampak po tem kako hitro je ona to rekla sem malo presenečena in ne vem kaj naj nardim s tem in kako naj to sprocesiram. 

sem malo raziskovala na internetu o teh izrazih, o BPD bi bilo relevantna simptomatika samopoškodovanja pri meni, pri shizoidni motnji pa neka odtujenost, ne ven sicer kako bi ocenila koliko je pri meni prisotna derealizacija/depersonalizacija ampak razmišljam pa precej o tem. Včasih se mi zdi da ko sem sredi joka se lahko zresnim v hipu in samo pozabim zakaj sem v stiski, ampak me pa to izmuči po toliko časa samo se vstat in it ma faks in tako naprej.... utrujena sem od vsega. Pri shizoidni motnji pa se mi zdi da se ne vidim toliko v tem da mi ne bi bilo mar za mnenja ali kritike drugih, oziroma je to zelo selektivno glede na okoliščine in osebo. 

Razmišljanje o tem je to kar me spravla v derealizacijo in izgubljam sploh neko predstavo o tem kaj je kako, prej bi rekla da se z to spihologinjo nisem ujela (nevem če se mi ljubi razlagat kaj je blo ker sem to že ful se pogovarjala z mami in sem samo vesno bolj zmedena), zdaj pa res nevem a sem pac samo jaz kriva za vse in sem res samo delusional in ne avtistka.... 

prosim za nek pameten nasvet ker res nevem a sem zmozna it nazaj v zdš na obravnavo ker je naporno ampak hkrati ne morem samo it naprej brez odgovorov

hvala in lep pozrav