Apatija

Pozdravljeni,

pišem, ker sem malce zaskrbljena o apatiji, ki jo trenutno doživljam. Mama mi je pred par dnevi rekla, da sem nehvaležna in brezčustvena oseba in zaradi tega sem se nekako poglobila sama v sebe. Čustva so zame že od nekdaj nekaj tujega. Če se smejem, je le zato, ker to delajo vsi drugi, ne pa ker sem sama srečna in podobno. V kratkem, mislim da gre za angleško poimenovan “masking”, kjer se dobesedno pretvarjam, da zgledam “normalno”. Pred par dnevi sem začela hoditi z punco, ki jo poznam že kar nekaj časa, ampak sem ji pred par minutami povedala, da to kar imava ne deluje, ker dobesedno ne čutim več ničesar do nje ali drugih. Kar sem opazila je, da sem bila razžaloščena skoraj popolnoma zato, ker nebom imela več veze z njo, v smislu da nebi dobila več materialističnih dobrin od nje (rojstnodnevna darila,...). Logično vem, da to ne bi smelo biti tako, a se ne morem pripraviti do tega, da bi se počutila slabo.Na splošno moram ponavadi uporabljati kognitivno empatijo, ker res ne razumem, zakaj ljudje odreagirajo na nekatere situacije kot pač reagirajo. Oprostite, če je tekst predolg, morala sem nekomu povedati kaj se dogaja. 

Lp in hvala,

Katarina