anoreksija in spolnost po okrevanju

Zdravo:)

Že od mojega 13 leta naprej sem imela težave z motnjo hranjenja - anoreksijo. Ker sem skozi najstniška leta imela vedno “par kg preveč” se tudi noben ni zmenil za mojo obsedenost s hujšanjem, merjenjem, slabo samopodono, štetjem kalorij in zavračanja obrokov. Sama pa sem ves ta čas živela v lažnem prepričanju, da lahko imajo anoreksijo le izjemno suhi posamezniki. 

Sploh mi ni prišlo na pamet, da bi moje slabo duševno stanje povezati z anoreksijo.

Trenutno sem v zdravljenju, hodim na hipnoterapije in se počutim mnogo boljše. Hrana mi več ne povzroča stresa in imam izboljšano samopodobo. Vendar čutim, da zdravljenje še ni zakjučeno. Težave se kažejo na področju spolnosti. Moje telo se ne odzove na nikakršnje dotike/poljube/stimulacijo. Ko pride do spolnih odnosov je moje telo “nefunkcionalno”. Zaradi malo kalorij prav tako skozi moje najstništvo nisem imela nič libida, posledično nič spolnih misli/fantazij in spolne želje. Sex mi je predstavljal grozno stvar. Zdravljenje je to olajšalo, vendar še kar ne morem met spolnega odnosa, ker moje telo ne sodeluje.

Kaj lahko storim, da bom v mojem telesu čutila občutke in imela normalen spolni odnos v prihodnosti? Kakšno terapijo mi priporočate poleg hipnoze?

Odgovor svetovalke:

Pozdravljena! 

Vesela sem, da si mi pisala in spregovorila o tako intimni tematiki, še bolj pa me veseli, da si za svojo motnjo hranjenja poiskala pomoč ter da se ti stanje izboljšuje. Motnje hranjenja spadajo med hujše duševne motnje prav zaradi dolgotrajnih posledic, ki jih imajo na telo in druga področja funkcioniranja. Zaradi nezadostnega vnosa hranil v telo se lahko spremeni delovanje možganov, hormonov in delovanja telesa. Po začetku zdravljenja se začne počasi spet vzpostavljati prvotno stanje in delovanje telesnih funkcij, vendar seveda traja nekaj časa, preden telo spet deluje kot pred motnjo hranjenja. S težavami z nizko spolno slo se pravzaprav spoprijema velik delež žensk, ki so diagnosticirane z anoreksijo. 

Poleg spremenjenega telesnega delovanja, ki lahko še vedno vpliva na delovanje tvojih hormonov (tudi delovanje estrogena in progesterona) in posledično na spolno željo, bi lahko bila za pomanjkanje spolne sle "kriva" tudi druge duševne težave, npr. depresivnost ali nerazrešena travma. Si imela mogoče v preteklosti kakšno neprijetno izkušnjo s spolnostjo? Taka negativna izkušnja bi lahko dolgoročno vplivala na tvoje dojemanje spolnosti ter željo po spolnih odnosih. Podobno tudi depresija vpliva na delovanje možganov in tudi hormonov. Posledično bi lahko ta motnja razpoloženja povzročila tudi spremenjeno spolno vedenje oziroma spolno željo.

Preverila bi rada tudi, ali trenutno jemlješ kakšna zdravila? Pri nekaterih zdravilih je znižan libido lahko pogost stranski učinek, tako velja za nekatere antidepresive, pa tudi za hormonsko kontracepcijo. Če bi lahko bila zdravila razlog za nizko spolno željo ti priporočam pogovor z zdravnikom, ki ti je zdravila predpisal in preverjanje alternativnih možnosti.

Kar se tiče primerne terapije, je ta odvisna od vsakega posameznika. Najuspešnejše psihoterapevtske tehnike za zdravljenje motenj hranjenja so kognitivno-vedenjska terapija, dialektična vedenjska terapija, psihodinamska terapija, integrativna psihoterapija ter v tvojem primeru tudi seksualna psihoterapija. Dobro bi bilo začeti delati s terapevtom, ki se specializira na področju somatske terapije in ki te bo lahko vodil pri prepoznavi telesnih občutkov. 

Pri doživljanju pozitivne izkušnje prve spolnosti ter predvsem v luči tvojih dosedanjih težav ti priporočam, da se za spolnost odločiš z osebo, ki jo imaš rada in ki ji zaupaš. Taka oseba te bo lahko tudi podpirala pri raziskovanju tvojih telesnih občutkov in odzivov na dotike. Ker boš z njo bolj sproščena, bo tudi raziskovanje spolnosti lažje. Poskusiš lahko tudi z masturbiranjem, morda bi ti bil tak način odkrivanja lastne spolnosti lažji. Poskusi z dotiki, božanjem, morda tudi spolnim fantaziranjem in opazuj, ali se tvoje telo kaj odziva. 

Upam, da ti bo moj odgovor v pomoč. Če imaš še kakšno vprašanje, mi pa le piši. 

Lepe praznike ti želim,

Ajda Novak, dipl. psihologinja (UN)

Najlepša hvala za tvoj odgovor. Sama sem po številnem branju literature ugotovila da mi je anoreksija povzročila spolno represijo, saj sem sovražila sebe in svojo telo do te ekstremne mere, da je zdaj omrtvičeno. Doživljala sem močne disociacije od telesa in čustev. (Nikoli nisem jemala kontracepcijskih tablet, močnih zdravil, 100% nimam depresije, travm). Dokaj normalne spolne odnose lahko imam samo na drogah (recimo da doživljam 20% užitka od 100%, ko sem trezne 0%) tako sem tudi ugotovila da je nekaj narobe. Počutim se grozno, ker drugače praktično nimam spolnosti (doživljam spolno discunkcijo prve stopnje, torej tudi pomankanje fantazij, zburjenja). Že vso življenje se počutim, kot da mi manjka del psihe. Brez spolnosti človek tudi ne pozna svojih dejanskih mej in se ne počuti kot ženska. Strah me je iti v razmerje, sploh na faksu, ker se mi že tako ali tako zdi da sem zamudila preveč. 
Nočem jamrat samo upam, da sem zdaj bolj jasno opisala problem. Te lahko prosim, da bi mi še enkrat napisala kdo zna pomagat pri takšnih težavah? Kakšno izobrazbo mora imeti oseba. Sem študentka, zato si želim prihranit čim več denarja in se izogibat čim večim posvetnim uram, ki so drage in bolj ciljo vedet k kom iti po pomoč.