ANOREKSIJA

Odgovor svetovalke:

Pozdravljena, Ani.

Opisuješ boj z glasom, ki ti preprečuje jesti, in stisko, ki jo ob tem doživljaš. Kot da ti nekaj v tebi ukazuje, kako zatreti naravne in zdrave potrebe (hranilne snovi, lakota, ugodje). Verjetno ob tem, ko se ti uspe upreti, občutiš posebno zadovoljstvo, in zato še naprej želiš ustreči temu glasu. Pomirjena si, ker ti je »uspelo«, v stresu pa se znajdeš vsakič, ko samo pomisliš, da ti ne bi uspelo. Telo hoče eno, ta, ukazovalni glas pa nekaj drugega.

To je tipična povratna zanka anoreksije, ki se nikoli ne konča – razen, če se odločimo zanko presekati. Edina »sekira«, ki deluje, je, da narediš ravno nasprotno, kar ti ukazuje glas: da ješ, ko si lačna, da ješ dovolj in dovolj raznoliko hrano, da se odpoveš želji po hujšanju in suhosti – da si vzameš nazaj dovoljenje za to, da boš za svoje telo skrbela ljubeče.

Občutek kontrole, ki ga doživljaš ob odpovedovanju, je lažen. Nimaš ti kontrole, ampak jo ima bolezen. Nisi kriva, da se je pojavila, je pa, kot pravilno ugotavljaš, od tebe odvisno, ali ji boš napovedala konec. Ker je takšna bolezen zelo zahrbtna, jo je zelo težko premagati brez pomoči, zato me veseli, da so se starši odločili poiskati strokovno podporo. Vsi jo boste potrebovali, saj motnja hranjenja v mladosti lahko odseva marsikaj, kar se odvija znotraj odnosov v družini.

Pomembno je, da si do sebe čim bolj prizanesljiva. »Odpoved« anoreksiji ni enostavna in terja čas. Tiste najmanjše, enostavnejše korake lahko začneš uvajati že danes, sama. Bolj konkreten načrt pa boste naredili s psihiatrinjo. Z njeno pomočjo boš tudi raziskala, od kod se je sploh vzel ta glas in kaj ti pomeni.

Kaj torej lahko narediš vnaprej? Morda lahko poskusiš vsak dan sprejeti en manjši izziv: enkrat na dan se ukazu anoreksije poskušaj upreti in naredi nasprotno ali vsaj malo drugače. Pojej žlico več hrane, kot bi jo sicer. Začni nazaj uvajati hrano, ki ti je bolj varna. Preskoči tehtanje. Raziskuj in opazuj, kako se krepi resnična notranja moč vsakič, ko ne narediš tako, kot ti ukazuje anoreksija. In če ne uspe prvič, poskusi znova naslednjič.

Prenizka teža, kot najbrž veš, je zelo nevarna, tudi življenjsko ogrožajoča, zlasti v obdobju odraščanja. Ko telo nima dovolj hrane, začne jesti samega sebe in to pomeni notranje organe, ki postajajo vse manjši in postopno delujejo vse slabše. Človeško telo ni narejeno za vzdrževanje suhosti in noben trik tega ne more spremeniti. Telo hoče imeti zase normalno težo, ki se od človeka do človeka lahko precej razlikuje. Za kratek čas mu lahko vsiljujemo svoje, a se prej ali slej upre - ali pa odpove. Pri anoreksiji je na žalost precej pogosto slednje.

Zrediti se ne pomeni nujno postati (pre)debel. V tvojem primeru to zgolj pomeni postati nazaj dovolj težka za normalno funkcioniranje. Pomeni postati zdrava, v ravnovesju.

Za krepitev občutka nadzora nad življenjem lahko izbereš mnogo bolj zdrave, blagodejne načine. Želim ti, da jim odpreš vrata, anoreksijo pa pošlješ, kamor spada: v smeti. ;) Ker imaš željo, da se je znebiš, že imaš moč za spremembo. Dovoli pa staršem in strokovnjakom, da ti pomagajo to spremembo tudi zaživeti.

Držim pesti zate!

Maruša Bertoncelj, univ. dipl. socialna pedagoginja