anoreksija

Odgovor svetovalca:

Pozdravljena,

vidim, da si precej v stiski ... hkrati pa imam kar nekaj težav, vse skupaj razumet …
Torej ne razumem čisto točno, kako dolgo že vse skupaj traja, koliko časa že nič ne ješ? Koliko kg si že izgubila?
Prav tako mi ni čisto jasno, od kdaj imaš občutek, da si debela in če si se za hujšanje odločila zaradi zafrkavanja sošolcev?

Vidim, da te tole tvoje odklanjanje hrane skrbi, pa vseeno še nisi oz. ne moreš začet jest bolj običajnih količin. Imaš morda občutek, da se starši premalo ukvarjajo s tvojim početjem? Pa drugače, kako se počutiš? Te je mogoče strah prihajajoče tekme ali česa drugega? Mnogo lažje bi ti odgovorila, če mi zaupaš še kakšen podatek.

Za začetek morda, koliko si stara?
Pomagalo bi mi tudi, če mi poveš, kako je drugače v šoli?
Imaš kakšne probleme s šolskim uspehom?

Če ti bo lažje, se mi raje oglasi kar direktno, piši v uredništvo na naslov tosemjaz@nijz.si.

Lep pozdrav,
prim. Alenka Hafner, dr. med., specialistka javnega zdravja

Odgovor svetovalca:

Zdravo,

povsem razumem, da te je zelo strah, da imaš anoreksijo in morda še bolj, da bi morala po pomoč k psihiatru. V vsakem primeru je super, da si se oglasila tako hitro. V tem trenutku sicer ni najbolj pomembno, ali je to že anoreksija ali ni, pač pa je pomembneje, da se ti prenehaš s stradanjem. Tudi če bi imela anoreksijo, je zdravljenje precej bolj uspešno in krajše, če začnemo zgodaj. Seveda nikakor ne bi bil prvi korak obisk psihiatra. Zdaj pa te lepo prosim, da mi zaupaš, koliko si shujšala?
Predvsem pa me zanima, če že kaj več ješ in predvsem, kako se počutiš?

Predlagam, da čimprej poskušaš spet uživati vsaj tri dnevne obroke. Bo šlo?
Sporoči prosim.

Držim pesti zate. Ker si se v obdobju razvoja, je hitro hujšanje še večji problem.
Še vedno me tudi zanima, če te mogoče teži še kaj drugega?

Prijazen pozdrav,
prim. Alenka Hafner, dr. med., specialistka javnega zdravja

Odgovor svetovalca:

Pozdravljena,

hvala za tvoje sporočilo. Torej ne bi rada moralizirala in govorila, kako pomembno je, da oseba tvoje starosti je redne obroke in da se morebitna prekomerna teža skuša korigirat z rastjo, se le upočasni njeno naraščanje ter s telesno dejavnostjo poveča poraba kalorij. Tvoja telesna teža v tem trenutku tako ali tako ni niti več v območju prekomerne, tako da so vsi razlogi za stradanje že odpadli in prosim, začni čimprej z normalnim uživanjem vsaj 3 dnevnih obrokov. Bistvo anoreksije ni v ukvarjanju s telesno težo in izgledom telesa, to je le zunanji znak, v resnici pa se človek v svoji koži slabo počuti, ni zadovoljen s samim seboj, ima slabo samopodobo in si le napačno predstavlja, da bo znižanje telesne teže rešilo vse probleme. Morda se nekaj časa celo počuti bolje, bolj sprejetega v družbi, a na dolgi rok anoreksija, ki sproži začaran krog ukvarjanja s hrano, kilogrami, odrekanjem in strašno željo po hrani, sanjanje in sanjarjenja o njej rodi nove in nove probleme, predvsem pa začne obvladovat vse življenje. Človek ne počne več stvari , ki jih je rad počel, pač pa po cele dneve razmišlja le še o hrani, kilogramih, kaj lahko poje in kdaj,…..kar naenkrat anoreksija obvladuje vse naše doživljanje, misli, dejanja….Splezati iz tega pa ni tako enostavno in prav zardi tega ti svetujem, da ta krog zaustaviš zdaj.

Zdi se mi, da trenutno fant ni razlog za opuščanje hrane, predvsem, ker omenjaš, da ti niti ni prav posebno všeč. Šola se je zaključila…si bila uspešna? Pred tabo je lepo poletje, želim ti, da ga preživiš v krogu prijateljev in domačih in da se imaš res lepo. Zelo bi bila vesela tvojega sporočila, da si opuščanje hrane in hujšanje že dala na stranski tir…

Lep pozdrav,
Alenka Hafner, dr. med., specialistka javnega zdravja