Anoreksija

Pozdravljeni, jaz pravzaprav ne pišem, ker bi imela težavo, bolj me zanima vaše mnenje. Pred enim letom sem nekako začela razmišljati, da bi začela bolj intenzivno trenirati, ker ima šport veliko pozitivnih učinkov. Čez čas sem se začela bolj osredotočati na določene mišične skupine in v svoj vsakdanji urnik sem vključila tudi telovadbo. Res dosledno sem se držala vadb in tudi v prehrano sem vključila več beljakovin. Podučila sem se o pridobivanju mišične mase, ker je bil to za mene kot žensko še težji izziv, ker bi morala priti na določen procent maščobe v telesu, da bi dobila izrazite trebušne mišice. Te sem si želela najbolj od vsega. Ker so mi vizualno všeč in, ker bi s tem dokazala, da lahko imajo tudi ženske izrazite mišice. Nikoli pa nisem izpuščala obrokov ali se stradala. Moj namen ni bil shujšati, ker sem bila na splošno zadovoljna s svojo postavo, želela sem samo maščobo pretvoriti v mišično maso. Težo pa sem ohranjala. Sama menim, da nimam motnje hranjenja samo zato, ker bi rada živela zdravo, seveda sem si kdaj privoščila tudi kaj nezdravega. Ampak moja mama se ves čas vmešava v moje športne cilje in komentira mojo prehrano kar me spravlja ob živce in tudi v stisko, ker ji sploh ne morem več zaupati svojih uspehov (recimo, da sem bolj vzdržljiva kot mesec nazaj), ker jo potem skrbi, da sem anoreksična. Tako daleč je šlo, da na skrivaj telovadim, ker se samo zmrduje, da pretiravam. Telovadim enkrat na dan, včasih imam tudi dan pavze. Odvisno od tega koliko časa imam. Telovadim zmerno in po telovadbi me nikoli ne bolijo mišiče tako, da ne bi zmogla normalno hoditi. Ne uničim se do konca. Skratka, jaz v tem ne vidim nič slabega, mojo mamo pa kar naprej skrbi, da sem anoreksična. Sprašujem se, če bi raje videla, da sem cele dneve na telefonu in se redim na kavču. Včasih se zalotim, da nekaj pojem samo zato, da jo pomirim, da je "srečna" in, da imam potem mir pred njo. A ni malo čudno, da imam potrebo po ugajanju in, da sem dobesedno kot neka mala punčka, ki mamici pokaže prazen krožnik in reče, da je bila "zlata ptička"? Priznam, da sem, če recimo zaradi dopusta ne telovadim dva tedna, malce tečna oziroma zaskrbljena, da bom izgubila vso kondicijo in mišice, za katere se intenzivno trudim že eno leto. Je to res tako narobe? Je res slabo, če nočem vsega truda popolnoma vreči stran samo zaradi dveh tednov morja, polažavanja in nezdrave hrane? Je možno ohraniti mišice in uživati brez telovadbe za kratek čas? Kakšna je meja med zdravim pridobivanjem mišic in obsedenim hujšanjem in štetjem vsake kalorije? Ali pri meni gre za motnjo hranjenja ali je moja mama neupravičeno zaskrbljena? Hvala, če boste prebrali tole dolgo sporočilo. Lep dan še naprej

Pozdravljeni, najlepša hvala za odgovor. Lep dan še naprej.