Anksoznost

Spoštovani,

Sem 15 letnica in imam hude težave s tesnobnimi motnjami. Hodim k psihologu in šolski psihologinji, torej imam zagotovljeno pomoč in nočrm izpasti kot da nisem hvaležna, ampak po pogovorih čutim zelo velko breme, saj mi je o svojih stiskah težko govoriti. Večina stisk je povezanih s hrano in samopoškodovanjem. Nazadnje sem bila pri psihologinji in mi je povedala da če bom tako nadaljevala bom morala na zdravljenje v bolnico. Zelo me strah. Naročena sem k psihiatru zaradi možnosti zdravil. Ne zmorem več vsega kar se dogaja v meni. Ne zmorem vseh teh občutkov, teh skrbi in misli ki se nikoli ne izklopijo. Vse bi dala da se to konča, saj se ne morem prebijati skozi dneve in ne morem več sama nositi teh stisk ki jih ne upam povedati na glas. Ne zmorem več. Ne vidim več upanja. 

Hvala,

Lep pozdrav, Lilija