Anksioznost in oce

Odgovor svetovalke:

Pozdravljen Zeni!

Praviš, da se soočaš z anksioznostjo, glede katere si, če prav razumem, tudi že poiskal pomoč? Če je tako, ti čestitam, za prve pomembne in navadno težke korake, če pa tega še nisi storil, ti to toplo priporočam. Dobra novica je namreč, da se lahko anksioznost s strokovno pomočjo in različnimi vajami zelo izboljša, naučiš se lahko učinkovito spoprijemati s temi občutki.

Praviš torej, da je tvoj oče pri tem zelo nepodporen in nerazumevajoč, njegovi komentarji te zelo prizadenejo. Ne veš kako bi na te komentarje reagiral. Žal mi je, da to doživljaš, verjamem, da je zelo težko, ko ne dobiš podpore, ki si jo želiš. Si morda že kdaj poskusil izraziti svoje občutke? Torej, da bi mu povedal točno, kako se počutiš ob teh komentarjih? Se mi zdi smiselno, da bi mu to izrazil in ne bi zadrževal tega le v sebi. Morda bo tako tudi on ozavestil svoje vedenje. Kako pa so kaj drugi družinski člani? Dobiš kakšno podporo pri njih? Morda bi se lahko tudi skupaj kot družina pogovorili glede komentarjev očeta. Nisem prepričana kako zelo je oče o sami anksioznosti podučen. Morda tudi to ne bi bil slab korak.

Pomembno se mi zdi, da veš, da so tvoji občutki, ob vedenju tvojega očeta, popolnoma normalni – verjetno si nihče ne želi, da s strani svojih družinskih članov ne bi prejel potrebne podpore. Tako, da bi bilo smiselno, da se glede tega pogovorite. Še bolj pomembno pa se mi zdi, da veš, da se lahko to stanje izboljša – seveda skupaj s pomočjo strokovnjaka in vaje. V samem procesu pa se drži ljudi, ki te pri tem podpirajo. Bo vse skupaj lažje.

Želim ti veliko sreče,

Nika Koder, mag. psihologije