Anksioznost in hipohondrija, strah za zdravje

Odgovor svetovalke:

Pozdravljen fant,

najprej naj se ti zahvalim, da si tako iskreno delil svoje doživljanje na svetovalnici.

Pišeš, da se zadnja dva meseca soočaš z anksioznostjo, ki se pojavlja predvsem v situacijah, vezanih na tvoje zdravje. Opažaš, da zelo hitro zaznaš bolečino oziroma si bolj pozoren na doživljanja v telesu, o tem pogosteje razmišljaš, kar ti povzroča strah in panične napade. V povezavi s tem si že obiskal zdravnika, kjer niso našli nobenih organskih vzrokov. Predstavljam si, da so doživljanja, ki jih opisuješ zate neprijetna in izčrpavajoča. Da je biti naporno v tvoji koži, z vsemi negativnimi mislimi, ki se pojavljajo.

Glede na tvoj zapis sem dobila občutek, da pravzaprav že zelo dobro prepoznavaš kako so tvoje misli, čustva, telesni občutki in vedenja med seboj povezana. Predstavljam si tudi, da si o tem govoril s svojo psihologinjo. Če vseeno na hitro obnoviva – bolj kot od situacije, v kateri se nahajamo, je od naših misli odvisno kakšna bodo naša čustva in vedenje. V tvojem primeru bi lahko slednje opisala tako: ko se v tvojem telesu pojavi bolečina ali kakšen drug občutek in ga zaznaš, je tvoja misel vezana najverjetneje na to, da s teboj nekaj ni okej (npr. »Imam tumor.«, »Srce mi bije prehitro.«, »Še naprej bom imel povišan srčni utrip.« ipd.), kar se odraža v tem, da se počutiš zaskrbljenega. Strah in tudi ostala čustva se povsem razumljivo odražajo na telesni ravni in ravno v primeru povišane anksioznosti so naši telesni znaki predvsem naslednji: povišan srčni utrip oz. pospešeno bitje srca, hitro in plitko dihanje, občutek tiščanja v prsih, tresenje rok, potne roke, neprijetno občutki v trebuhu, vrtoglavica … Ker o tem potem bereš ali še več razmišljaš, se tvoje negativne misli še dodatno okrepijo in znajdeš se, kot si sam zelo lepo zapisal, v začaranem krogu. Zato bi bilo zelo pomembno, da najdeš način kako lahko te misli izzoveš, preveriš če so realistične in jih po potrebi tudi spremeniš v bolj realistične, ki ti bodo zmanjšale zaskrbljenost ali pa najdeš načine kako svoje misli preusmeriti.

Najprej bi te spodbudila, da se o tem, kar si zapisal tukaj, pogovoriš s svojo psihologinjo. Obstajajo namreč učinkoviti načini kako si lahko v primeru anksioznih misli pomagaš. Do takrat pa lahko poskušaš v situacijah, ko se bodo te misli spet pojavile ali svoje misli preusmeriti (nekaj zelo dobrih predlogov ti je dala pomočnica v zapisu zgoraj) ali pa si skušaš odgovoriti na naslednja vprašanja: Kako vem, da je to res? Ali bi morda obstajala še kakšna druga razlaga? Kaj se je zgodilo v preteklosti, ko sem bil v podobni situaciji? Če bi se v takšni situaciji znašel moj prijatelj ali prijateljica, kaj bi ji svetoval? Sem se morda prenaglil pri zaključkih? Po razmisleku o tem pa lahko poskušaš oblikovati bolj realistično misel (npr. Srce mi bije hitreje, ker sem zaskrbljen. Zdravnik je rekel, da je z mojim srcem vse ok.«). Misliš, da boš ob tej misli manj zaskrbljen? Za konec pa bi ti svetovala še morda tole. Splet in vse informacije, ki so dostopne tam, so lahko v nekaterih vidikih zelo koristne, na drugi strani pa lahko zelo hitro pridemo do napačnih zaključkov. Zato je zelo pomembno, da imaš v mislih, da je najbolj zanesljiv vir informacij tvoj zdravnik, ki je upošteval veliko različnih dejavnikov in je svoj pristop prilagodil tebi (slednjega splet ne zmore upoštevati). Izvedene so bile zanesljive raziskave, ki so potrdile, da ni organskih težav in da je s tvojim srcem vse okej. Ker si sicer bolj anksiozen, ti lahko branje takšnih vsebin povzroča samo še dodatno stisko. Glede merjenja srčnega utripa bi ti svetovala podobno, torej da ga ne meriš, ker bo v času povečane anksioznosti zagotovo povišan. V času mirovanja in sproščenosti pa bi bilo zagotovo drugače.

Lepo te pozdravljam,

Urška Pisar, mag. psihologije