Anksioznost

Odgovor svetovalke:

Lepo pozdravljena!

Hvala, da si se obrnila na našo svetovalnico in nam zaupala težave.

Panični napadi se lahko pojavijo iz različnih razlogov. Lahko se začne že samo z eno mislijo ali občutkom, npr. “Malo se mi vrti, omedlela bom”. Tvoji možgani to zaznajo kot zelo veliko nevarnost in vklopijo zelo močan alarm, ki sproži zelo močne telesne in psihološke odzive našega telega. Telesni odzivi so lahko, da ti začne srce hitreje biti, roke se lahko tresejo, lahko ti postane vroče, se potiš, čutiš mravljince ali vrtoglavico, hkrati se ob tem poveča tudi občutek strahu oz. tesnobe. Ti odzivi običajno sprožijo še več tesnobnih mislih, npr. »Grozno, še bolj se mi vrti. Res bom omedlela!«, alarm v možganih postane glasnejši in sproži še več strahu, in telesnih odzivov ter se tako znajdemo v začaranem krogu paničnega napada.

Torej gre nekako takole:

Misel: »Kaj če bom omedlela?« -> Strah -> Telesni znaki panike -> Misel: »To pomeni, da bom res omedlela! « -> Še več strahu -> Še močnejši telesni znaki … In potem se vse skupaj vrti v tem krogu.

Da bi prekinili ta začarni krog, je pomembno, da poskusimo preoblikovati svoje misli v bolj pomirjajoče. Npr. “To je panični napad. Moje telo je zelo prestrašeno, a sem na varnem, nič hudega se mi ne bo zgodilo. Samo počakam, da mine.” Lahko si kakšno takšno misel zapišeš tudi na majhno kartico, ki jo imaš npr. v ovitku telefona, peresnici, žepu – nekje, kjer jo boš lahko hitro vzela, če bi jo potrebovala.

Tvoje telo se ne bo umirilo v trenutku, ampak se bo postopoma začelo umirjati. Lahko pa poskusiš svoje misli tudi preusmeriti na dihanje ali kakšno drugo tehniko, ki jih imaš predstavljene v našem priročniku. Pomembno je, da zase izbereš, kaj tebi ustreza (in ni nujno, da je to dihanje).

Super je slišati, da že imaš strokovno pomoč in da sta skupaj s psihologinjo naredili načrt, da naslednjič poskusiš ostati v šoli. Če greš ob paničnem napadu vedno domov, dobivajo tvoji možgani informacijo, da je šola zelo nevaren prostor in to povečuje tvojo tesnobo že samo za odhod v šolo. Če boš tesnobo zdržala v šoli, bodo začeli možgani dobivati informacije, da je tudi v šoli varno in se tudi tam lahko umiriš. Nič pa ni narobe, če se ob tem umakneš k šolski svetovalni delavki oz. pri njej poiščeš podporo.

Skupino, ki jo omenjaš, predvidevam, da gre za program Cool kids, ki je res super program za učenje obvladovanja tesnobe. Na koncu pa si še zapisala, da te je psihologinja usmerila k pedopsihiatru, a ti ni čisto poznana razlika s psihologom. Tako pedopsihiatri in psihologi delamo (psiho)terapevtsko in svetovalno delo. Razlikujemo se v tem, da imamo psihologi različna diagnostična orodja, s katerimi lahko bolj natančnemo raziščemo, kaj točno so težave (to so npr. različni psihološki vprašalniki in testi), pedopsihiatri pa lahko kot eno izmed možnosti zdravljenja predlagajo in predpišejo še zdravila, ki potem pomagajo pri lažjem obvladovanju težav.

Če imaš še kakšno vprašanje, ti z veseljem odgovorim.

Lepo bodi,

Sara Seršen, mag. psihologije