Anksiozne motnje...

Živjo!

Res ne vem kako začet tega, ker umam kar veliko stvari ki bi jih rada omenila.

Jaz sem ko sem bila v tretjem razredu začela opažat hujše stiske povezane s tesnobo. Pac zadnja leta sem hudila k psihologinji ampak je to postal prevelik strošek. Nekje 2 leti je bilo malo boljše, letos pozimi pa je postalo še veliko hujše kot je bilo na začetku. Dobila sem hude napade tesnobe, velike težave pred strahom pred hrano, ki so zdaj v zadnjih par mesecih prešle v težave s štetjem in prekomerno porabo kalorij. Pred 1 mesecem sem začela obiskovati psihologa v ckzom in mi je malo lažje, saj lahko nekomu končno povem svoje skrbi in vem da me ne bo obsojala. Že 4 mesece pa tudi hodim k dietetiku zaradi prej omenjenih težav s hrano, vendar mu še nisem omenila težav s kalorijami. 

Imam hude težave s tesnobo v novih in nepoznanih situacijah. Zelo težko navežem nove stike saj me skrbi da bi se osmešila, nimam pa pravih prijateljev da bi se na koga zanesla. Zdaj sem šla v prvi letnik gimnazije in je zelo hudo. Nimam občutka da spadam tja. Sem zelo pod stresom saj me skrbi glede uspeha. V osnovni sem bila vedno nad povprečjem in me zelo skrbi kako bo. Rabim pa odlične ocene zaradi želje po študiju. 

Zdaj hodim k psihologu na 2 tedna ampak moram iz šole. Do zdaj sem si lahko izmislila da grem na pregled za oči ali nekaj amapk mi več ne verjamejo.

Velikokrat imam misli da bi bilo bolje da bi končala življenje amapk da nisem naredila nič v tej smeri. Zaradi tega se počutim zelo neumno in noro. Se pa večkrat praskam, parkrat sem se že do krvi ker ne zmoren vseh teh občutkov v sebi. 

Moja želja je postati klinična psihologinja že od 10 leta. Zdaj me pa skrbi ali bo ta karjera možna zame zaradi vseh težav.

Pa še ena stvar je. Psihologinja me je narocila k psihiatru zaradi zdravil ki bi lahko pomagala. Jaz že cele  svoje tržave zanikam da je z mano kaj narobe, amapk me je ko je rekla da naj razmidlim o možnosti zdravil zadela realnost, da mogoče kaj res ni ok. Res me skrbi ta del.

Hvala vsem, ki ste to prebrali, ampak res preveč je v meni in morala sem biti iskrena, čeprav sem veliko stvari samo posplošila.

Lep pozdrav, Lilia