Ali so ocene na faksu pomembne za bodočo zaposlitev

Pozdravljeni,

ali so ocene na fakulteti pomembne za bodočega delodajalca (in posledično prevladujoči faktor za pridobitev službe)?

To sprašujem predvsem zato, ker bi rada postala profesorica angleščine in slovenščine.

Ali so zahteve pri ostalih poklicih drugačne?

Najlepša hvala in lep pozdrav.

Če so kje pomembne, so morda kvečjemu v akademskem svetu, npr. kot pogoj za podiplomca in za mladega raziskovalca na faxu oz. inštitutu. V resničnem gospodarstvu jim pa "dol visi" za tvoje "papirje", akademske nazive in ocene, zanima jih samo, kaj uporabnega resnično znaš oz. kako hitro se še lahko česa priučiš.

Posredno že. Višja ocena pri predmetu pomeni več znanja. Več znanja pa pomeni, da te bo delodajalec po opravljenem razgovoru izbral pred tistim, ki na razgovoru pokaže manj znanja.

Ko diplomiraš dobiš statistiko vseh predmetov in ocene, ki si jih dobila med študijem.  Ni pa se še pripetilo, da bi moral morebitnemu delodajalcu kazati tudi ocene. Samo izvirnik diplome. Fotokopija ni bila dovolj. Pa še pravno je malo sporno, ali bi bil dolžan novemu delodajalcu pokazati tudi ocene. Mislim,  da delodajalec tega ne more in ne sme zahtevati.

Za zasedbo delovnega mesta je potrebna izobrazba, ki je navedena v objavi delovnega mesta. Da izpolnjuješ pogoje dokažeš z diplomo. In to je dovolj. 

Gremo lepo od use casa do use casa:

Če hočeš samo dogurati do diplome, je čisto dovolj, da opraviš izpite. Tu sploh ni važno ali jih "razturiš" s povprečjem 10 ali pa vsakega v povprečju po ene 5 iteracijah, ko se te vendarle usmilijo in ti šenkajo tistega šestaka. Morda ta pridnim dajo neko priznanje, ampka žalibog nima nobene uporabne vrednosti, razen da ga daš v okvir ali si nekaj obrišeš.

Imaš ambicije nadaljevati študij na višjih stopnjah? Včasih je bil pogoj povprečje 7.5 ali celo 8, kako je sedaj, se pa raje predhodno pozanimaj.

Dobivaš kakršnokoli štipendijo? Izplačevalec te bo vsako leto ped*riral, da mu dostaviš seznam opravljenih izpitov z ocenami. Da ti bo lahko na podlagi povprečja sploh lahko določil višino štipendije, kot je specificirano v pogodbi.

Karirerne ambicije vljučujejo možnost statusa mladega raziskovalca? Tu bu zadnjo besedo imel nek birokrat na pristojnem ministrstvu, poleg mentorjevega "eseja" o tvojem raziskovalnem delu bo za dokončno odločitev potreboval tudi povprečje. Pa včasih je bil pogoj povprečje 8.

Se misliš zaposliti v javnem sektorju? Bog pomagaj, če si tako obupana, pa vendarle. Kot predpogoj za zaposlitev je samo stopja izobrazbe, ki je tudi eden od vhodnih podatkov sicer do amena zakompliciranega algoritma za določitev plačnega razreda. Kot rečeno, šteje samo stopnja formalne izobrazbe. Popolnoma vseeno je, če si do te stopnje švicala na Harvardu ali "hvatala krivine" pri kakšni Dobi ali podobni tiskarni akademskih nazivov. Kaj šele kaj tako blasfemičnega, kot je povprečje ocen! Bi se sindikanailstom totalno odpulilo...

Kaj pa realno gospodarstvo? Če ne gre za kake regulirane poklice, jih bolijo genitalije za tvojo formalno izobrazbo in ocene. Šteje edino, kaj za njih uporabnega znaš! In spet jih bolijo genitalije, ali si se to naučila v formalni šoli ali "na Youtubu". Zato v prijavi k top zaposlovalcem nikar ne nakladaj uradnega CVja, temveč samo na kratko napiši, kakšno delo te sploh zanima, kdaj lahko začneš, kako je s tvojim državljanstvom (ali so morda potrebne kakšne 3.14zdarije z delovnimi dovoljenji) in najpomembnejše, link do tvojega GitHub profila ali česarkoli drugega, kjer so jasno demonstrirane tvoje relevantne sposobnosti. Če jim bo slednje všeč, te bodo poklicali in te na tehničnih intervjujih roštiljili, da ugotovijo, ali si avtor tistega res ti, ali pa je tja prišlo po metodi copy pasta ali Chat GPT. In kako hitro se lahko v njihovih internih "akademijah" naučiš, kar ti še manjka. Šele ko se pretolčeš čez vse to in ti celo ponudijo zaposlitev, te bodo spraševali o formalni izobrazbi in podobne bedarije. Pa ne zato, ker bi jih zanimalo, temveč zato, ker so si razni mednožjepraski z ZRSZ, SURS in podobnih "uredov za istraživanje ruda i gubljenje vremena" vbili v glavo, da bodo delodajalce p*derirali s celim kupom duhamornih vprašalnikov, brez tega pa te delodajalec sploh ne more prijaviti v socialna zavarovanja.

Ali ni pri pravu za opravljanje odvetniškega izpita in pri praksi pomembno kakšne ocene si imel na faxu, tisti z višjimi ocenami prej dobijo možnost in boljšega delodajalca? 

Ali ni to tudi pogoj za nadaljevanje študija iz dodiplomskega na podiplomski?

Odgovor svetovalke:

Pozdravljeni,

najprej bi podala povratno na komentar Arčija. V teoriji je res, da višja ocena pomeni več znanja, ampak ocene niso nujno vedno realni odraz posameznikovega znanja. Pomembno je, da naučeno teoretično znanje znamo uporabiti v praksi. In to bo delodajalca zanimalo bolj kot pa številčne ocene. Tukaj govorim predvsem za šolstvo, saj je to področje, na katerega se je nanašalo vprašanje. 

Pri pravu pa se pri vpisu na podiplomski študij gleda povprečna ocena v primeru, ko je vpis prevelik in so razpisane omejitve. V praksi je res velikokrat tako, da tisti z boljšimi ocenami lažje dobijo prakso in kasneje tudi delo v bolj priznanih odvetniških pisarnah. Za podrobnejše informacije pa predlagam, da se obrneš na eno od pravnih fakultet ali pa kakšnega pravnika, ki ima s tem osebno izkušnjo.

Vse dobro. 

Barbara Plazar, mag. prof. pedagogike

Prav o tem sem govoril. Pomembno je, da teoretično znanje znamo uporabiti v praksi, to ste napisali. Če pa nimaš niti tega teoretičnega znaja, ga ne boš mogel v nobenem primeru uporabiti v praksi. To sem mislil, ko sem napisal "posredno" In delodajalci najprej preverijo ali imaš sploh to znanje, potem pa ocenjujejo ali ga znaš uporabiti v praksi. Govorim iz osebnih izkušenj.

Pa tudi glede prava imam nekaj izkušenj. Na sodiščih so čakalni seznami za opravljanje sodniškega pripravništva, ki je pogoj za pravni državniški izpit. Tu pa štejejo višje ocene. S povprečno oceno 6 ali še manj boš čakal na pripravništvo leta, vsaj v mojih časih je bilo tako. S povprečno oceno n. pr. 9,9 pa si lahko pričel opravljati pripravništvo praktično takoj ko si se prijavil.

Se pa strinjam, da povprečna ocena še ne prikaže dejnske sposobnosti posameznika. Tu pa je potrebna tudi praksa in izkušnje. Ni vse tako enostavno kot bi si nekdo mislil.

Kaj pa komentar, da je za delodajalca vseeno ali se neko veščino naučiš v okviru formalnega izobraževanja na fakulteti ali na youtubu je to res? Mladi vedno več veščin se naučijo prek interneta, starejši pa pravijo, da je to brezveze in ti v življenju ne pomaga?

Kaj pa komentar, da je za delodajalca vseeno ali se neko veščino naučiš v okviru formalnega izobraževanja na fakulteti ali na youtubu je to res? Mladi vedno več veščin se naučijo prek interneta, starejši pa pravijo, da je to brezveze in ti v življenju ne pomaga?

Seveda,  za delodajalca je čisto vseeno kje si se določenih veščin potrebnih za delo, naučil. Za delodajalca opravljaš delo in to je to. Močno pa dvomim, da lahko veščine za opravljanje zahtevnejšega dela, pridobiš na You tubu. Hočem povedati, gre za to kakšno delo boš opravljal.

če boš kosil travo si verjetno znanje lahko pridobiš tudi na spletu, če pa se boš zaposlil kje v kakšnem zahtevnješem laboratoriju, pa bo potrebno znanje, ki ti ga da fakulteta. pa verjetno še dodatno izobraževanje.

Poznam področje prava zato lahko  o tem povem malo več. Da si pooblaščenec neke pravne osebe ni dovolj, da si končal pravno fakulteto, imeti moraš še opravljen pravniški državni izpit, isto velja če hočeš opravljati poklic sodnika, tožilca, odvetnika, državnega odvetnika.

To pa pomeni dodatno usposabljanje, kot sodniški pripravnik dve leti, najmanj leto in pol potem študiraš, da se prijaviš k državnemu pravniškem izpitu, ki ga lahko opravljaš samo tri krat, če ga ne opraviš v prvo in to se pogosto dogaja, potem najmanj pol leta študiraš, da drugič pristopiš k izpitu. Ko izpit opraviš je potrebno opravljati pripravništvo dve leti (n. pr. kot odvetniški pripravnik) in šele po preteku teh let lahko začneš delo opravljati samostojno.

Sedaj pa malo računaj: po petih letih, torej nekje pri 24 letih končaš Pravno fakulteto, potem je potrebnih še dodatnih 6 let, da lahko delo opravljaš samostojno. Torej si star za samostojno opravljanje dela okoli 30 let. 

In to pod pogojem, da imaš visoko povprečno oceno in pričneš s sodniškim pripravništvom takoj po končanem študiju. Zato sem nekje zgoraj napisal, da je povprečna ocena posredno zelo pomembna, vsaj v opisanrem primeru.

Ker, če boš imel povprečno oceno okoli 6 boš čakal nekaj let, v mojih časih več kot 5 let, koliko časa pa je sedaj pa ne vem, da postaneš sodniški pripravnik. kar v praksi pomeni, da lahko pričneš samostojno delati pri 35 letih ali še več.  

Gospa Barbara je lepo napisala, da ocene niso nujno vedno realni odraz posameznikovega znanja. Kar je pogojno lahko res, vendar če si preberete zgoraj napisano pa je skoraj nujno, da se boriš za višjo oceno. V zgoraj opisanem. Seveda to ni potrebno če ti je življenski cilj voziti bager ali rovokopač. Pa še nekaj, višja ocena skoraj vedno pomeni tudi več znanja, več znanja pa ti koristi pri opravljanju dela in sicer ne glede na to kakšno delo opravljaš.

Saj bi še več napisal, pa naj bo dovolj. Če koga kaj zanima s tega področja naj vpraša. Odgovoril bom, če bom vedel.