ali sem res kriva za to¨

Odgovor svetovalke:

Pozdravljeno dekle,

najprej iskreno sožalje ob tvoji izgubi. Verjamem, da je ta izguba prinesla veliko žalosti, obupa, nemoči. Čeprav gre za neprijetna čustva, pa so slednja v procesu žalovanja nujna in normalna, zato da lahko izgubo predelaš. Sama si izpostavila vprašanje, ki je vezano na to, kaj lahko narediš, da izgubo čimprej predelaš. Tukaj bi želela izpostaviti, da je žalovanje proces, ki traja in gre preko različnih faz. Pomembno je, da si dopustimo možnost, da odžalujemo, kar pomeni, da sprejemamo vsa naša čustva, ki jih ob tem doživljamo. Slednje lahko izrazimo tako, da se s kom pogovorimo, lahko pa svoje doživljanje tudi zapišemo (npr. preko pisma preminuli osebi). Ker si izpostavila, da ti oče v procesu žalovanja vzbuja občutke krivde, bi te tudi spodbudila, da si poiščeš podporo tudi izven doma. Na tej točki bi želela izpostaviti, da so takšni očitki s strani očeta neustrezni. Žal mi je, da se je oče odzval na ta način in da v tej stiuaciji ne dobivaš podpore, ki bi jo potrebovala. Obrneš se lahko na: Slovensko društvo Hospic, Center za psihološko svetovanje Posvet, Center za duševno zdravje otrok in mladostnikov v tvoji bližini. 

Pomembno je, da v situaciji, ki jo opisuješ, prejmeš ustrezno podporo. V kolikor smo ti lahko na svetovalnici v podporo še kako drugače, nam prosi napiši. Lepo te pozdravljam,

Urška Pisar, mag. psihologije