Ali obstaja rešitev?

Odgovor svetovalca:

Pozdravljen,

Prav je, da si se opogumil in nam pisal. Pišeš, da ti je zelo težko, ker boš moral zapustiti, čeprav za približno pol leta, kraj sedanjega bivanja in svoje prijatelje, cimre.

A si se podobno počutil tudi takrat, ko si odhajal iz svojega kraja na fakulteto v drug kraj? Sama sem se namreč spomnila svoje izkušnje prehoda iz manjšega domačega kraja, kjer smo se skoraj vsi poznali na fakulteto v veliko mesto, zame zelo tuje. Meni je bilo to zelo težko.

Razumem te. A tudi verjamem, da boš to prehodno obdobje, ko boš opravljal prakso, tem lažje preživel, ker boš vedel, da boš lahko šel nazaj. Ko imaš cilj, je lažje prenesti spremembo, ki je vedno lahko porušenje našega notranjega miru, saj prinaša neznano, negotovo.

Težave, ki jih navajaš (anksioznost, depresivnost) so pogoste, ko v življenju pridemo do razpotij (in to se nam dejansko dogaja neprestano) in sprememb, vendar vseh sprememb ne doživimo enako. Si razmišljal, kaj te najbolj skrbi?

A cimer in cimra kaj vesta o tvojih občutkih? A si razmišljal o kakšnem načinu, kako ohraniti kolikor se da tesne stike z njima?

Morda si razmišljal, da te tvoja zaskrbljenost in obup toliko ovirata pri svojem vsakodnevnem življenju, da bi si poiskal strokovno pomoč?

Moram ti priznati, da ima podobne težave kar veliko ljudi in ko se sami s tem več ne znajdejo, jih preveč moti, ovira, si poiščejo pomoč. Lahko je to svetovalna pomoč psihologa, ali koga, ki se s tem profesionalno ukvarja.

Mislim, da si že naredil velik korak, ko si ob svojih občutkih lahko nekomu zaupal in začel govoriti.

Lahko pa tudi nadaljujeva s pisno komunikacijo, če ti to zaenkrat bolj ustreza.

Le pogum in lep pozdrav,

Irena Toš Koren, psihologinja