Ali lahko vplivam na to, da se nekdo zaljubi vame?

Odgovor svetovalca:

Pozdravljena!

Zaljubljenost je zelo zanimiv pojav, a je običajen in nujen za naše odnose, v procesih večje navezanosti. Zanimivo je, da je podoben proces prisoten in nujen za navezanost med dojenčkom, otrokom in njegovo materjo, očetom. V tem prvotnem dogajanju gre za to, da se novo rojeno bitje vključi v medosebne odnose, ki so osnova za njegovo preživetje kot osebo, odnosno bitje.

V odraščanju posameznika pa se navezovanje dogaja tudi z drugimi. Zaljubljenost je bolj intenzivno navezovanje na drugega. Zanimivo je, da fazo zaljubljenosti mnogi zamenjujejo z ljubeznijo, vendar to ni enako doživljanje. Dandanes je tudi že na spletu dostopnih veliko razmišljanj in člankov o tem, kaj je zaljubljenost in o razlikah med zaljubljenostjo in ljubeznijo.

Tvoje razmišljanje, da bi želela v pri nekomu spodbuditi ali »narediti nekaj«, da bi se zaljubil vate, je gotovo prevevalo veliko mladih že pred teboj. Od tod anekdote o napojih za zaljubljenost, kar so seveda nerealne zgodbe.

Najprej je morda dobro vedeti, kaj je osnova za zaljubljanje. Nekateri govorijo o »kemiji«, kar pomeni, da je privlačnost vezana na določene hormonske in fiziološke procese. Vsekakor pa obstaja tudi psihološka podlaga za zaljubljenost. Kot sem ti omenila, je proces podoben temu, kar doživlja nebogljen dojenček v odnosu do osebe, ki za njega v tem obdobju skrbi (ga hrani, pestuje in neguje…). To dojenčku pomaga, da preživi, po drugi strani pa mu omogoči, da se nauči tudi čustev, doživljanja in pomena medosebnih odnosov.

V psihološkem smislu torej iščemo, ko se zaljubljamo, ponovno doživljanje tiste »zlitosti, enosti«, kot smo jo že doživeli. In oseba, v katero se zaljubimo, ima običajno več značilnosti naše prve pomembne osebe (mame, očeta), s katero smo navezali prvi tak odnos. Ob tem je tudi veliko idealiziranja, želje, hrepenenja in nasploh naših idealih predstav, ki jih nosimo v sebi in si želimo, da bi jih imel, uresničil tudi nekdo drug. Kot vidiš, je zaljubljenost, naša predstava, ideja, želja, kaj si želimo v odnosu in to pripišemo drugemu človeku. Večkrat rečemo, da svojo predstavo »projiciramo«, prilepimo na drugega. Seveda, nekaj podobnosti oseba ima z našo idealno predstavo, vendar kasneje ugotovimo (ko se soočimo »z realnostjo«), da so to le naše želje, oseba pa ima tudi veliko značilnosti, ki niso takšne, kot smo si jih želeli, niti jih nismo videli v njej v prvem trenutku. Zato raziskave pravijo, da je zaljubljenost bolj »kratkega daha« in sicer, kot sem prebrala, lahko traja največ nekaj mesecev, pol leta. Prijateljstvo, ki je tudi pomemben odnos v našem življenju, ima več možnosti za daljše življenje in več resničnih spoznanj o drugem.

Torej, to, a boš nekomu všeč, ali ne, je malo odvisno tudi od tega, kakšne pretekle izkušnje ima z odnosi z drugimi ljudmi, s svojimi bližnjimi. V bistvu boš lažje postopoma navezala odnos s fantom, če bosta našla skupne interese, se družila in se na ta način bolj spoznala. Bojim se sicer, da mnogim fantom »osvajanje«, če je zelo direktno, ni všeč. Z druženjem boš lahko več ugotovila o njem, kakšne interese in želje ima, kaj ga zanima, zabava v življenju. Morda bo bolje, če boš v začetku bolj zadržana, izražala le simpatijo in iskreno zanimanje. Fantje namreč večkrat želijo sami imeti pobudo, »osvajati« dekle. A to velja ali ne, boš lahko ugotovila le ob druženju z njim. Prepričana sem, da bo iskren interes in zanimanje zanj bolj zaleglo kot zavajanje in osvajanje, ki ga fantje lahko hitro razkrinkajo. Bodi iskrena, odkrita, fantje si tega želijo bolj kot zavajanja in osvajanja.

Piši nam še, tudi o tem, kako ti je šlo na zmenku.

 

Irena Toš Koren, mag. psihologije