Vprašanje:
Ali kaj zamujam?
Tema: Najstniška nosečnost, Stres in anksioznost
-
Br
BrezOtrok
BrezOtrok
Objavljeno: 02 avg. 2026 20:07
Hoj joj
Sem v svojih dvajsetih, in se mi zdi da sem že prestara. Moje sošolke iz osnovne šole se že poročajo in imajo nekatere že celo otroke. Če povem po pravici, še nisem imela pravega fanta in prave zveze. Nekaj sošolk, ki je reklo, da ne bo imelo otrok, jih zdaj ima. Počutim se izdano in kot da zamujam življenje. Partnerja ne znam najti. Razmišljala sem o aplikacij za zmenke ali pa da bi se prijavila na kakšno agencijo za zmenke. Komaj sem dobila svojo prvo službo in zdaj moram biti že mama?
To je velik pritisk. Strah me je nosečnosti, da ne bi prišlo do kakšnih zapletov in krvavenja, strah me je, da bi se otrok rodil bolan in bi težko živel, strah me je občutka, da nekoga nosiš v trebuhu in kaj če bo otrok zdrav, ampak po srcu narcis in psihopat? Mogoče rodim bodočega morilca. Ali nihče ne razmišlja o takih stvareh? Sem edina?
Vesela bi bila kakšnega mnenja.
Hvala.
-
Uredništvo
Barbara Stožir Curk
Objavljeno: 04 avg. 2026 17:24
Odgovor svetovalke:
Pozdravljena, draga!
Vprašanja, ki te zaposlujejo, so zelo življenjska in verjamem, da se s temi vprašanji ne ukvarjaš le ti, ampak tudi tvoje vrstnice, vrstniki. Nekateri to povedo na glas ali pa v kakšnem bolj zaupnem krogu prijateljev in prijateljic, ki jih cenijo in so pri tem iskrene, nekateri poiščejo nasvete pri umetni inteligenci (o tem tudi v nadaljevanju), spet drugi svoje dvome, vprašanja ne zaupajo nikomur. Ti si izbrala To sem jaz in sebi dala priložnost, da dobiš mnenje, kot si želela oz. priložnost za skupno razmišljanje z menoj.
Priznam, da sem se v tvojem starostnem obdobju, ukvarjala s podobnimi vprašanji kot ti, tako sem se spraševala o karierni poti, partnerstvu, kraju bivanja, odselitvi od staršev in samostojnosti ter zahtevah (pričakovanjih) družbe, družine, ob tem pa kot ti tudi o želji po uživanju, potovanjih, svobodi itd.
Si na začetku svoje odraslosti in tisto kar najbolj šteje je, da si čim bolj iskrena do sebe, do tega kaj želiš početi, s kom, kako bi rada živela in kako boš na to navezala svoje cilje, tako zasebno kot službeno. Naredila si prvi pomemben korak - imaš službo. To je super. Začenjaš spoznavati sebe v novem svetu, kjer boš preizkušala, gradila svoje znanje in veščine. Poskrbi, da ti bo tam dobro in da boš srečala, si to dovolila, ljudi, ki ti lahko pri razumevanju tvojih nalog pomagajo, te vodijo, so tvoji mentorji in tudi zaupniki.
Pritiski in zahteve, ki si jih nalagaš zaradi prijateljic, ki so se zelo mlade najbrž poročile in se odločile za otroke, pa te bodo zadevale, v kolikor si boš to dovolila. Življenja ne zamujaš, četudi še nimaš partnerja in na poti otroka. Ravno obratno. Svobodno pojdi v svet in se poskusi družiti z ljudmi, ki razmišljajo podobno kot ti. Mogoče razmisliš kdo je takšen, fantje, punce, ki jih poznaš, mogoče so to lahko kakšni znanci, ali pa člani kakšnega društva. Tako boš spoznavala ljudi, ki ti bodo lahko po vrednotah blizu in prav lahko se zgodi, da boš tam srečala partnerja. V kolikor meniš, da bi lahko spoznala tudi koga preko spleta, poskusi. Vsekakor ustrezen način, potem pa v živo nadaljuj in raziskuj poznanstvo, prijateljstvo in morebitno partnerstvo.
Strahovi, ki si jih zapisala in so povezavi s prihodnostjo, nosečnostjo, morebitno boleznijo otroka, je smiselno naslavljat in preprečiti tesnobo, ki bi te lahko ovirala pri partnerstvu, odločitvi za otroka. V nosečnosti ti bodo, tako partner, pa tudi ginekolog stal ob strani, odgovarjal na tvoja vprašanja, s pomočjo testov in ultrazvoka vedno preverijo kako se plod razvija in v primeru težav (za kar je realno malo verjetnosti) tudi primerno ukrepajo. Obiskovala boš tudi šolo za starše in materinsko šolo, kjer te bodo odgovori strokovnjakov pomirili. Predlagam ti, da poskušaš ustavljati misli, ki napovedujejo prihodnost, ker to ne znava ne ti in ne jaz. Velja?
Ne izdaj sebe, tako da bi sledila zahtevam, pričakovanjem drugih. To bo v tebi namreč kot sedaj, povzročalo notranji konflikt in nesproščenost v sebi. Živeti pričakovanja drugih je zelo zelo naporno. Kot bi dala nase masko in kostum, ki bi te predstavljal za nekaj drugega, za tisto kar nisi.
Verjamem, da boš dobro poskrbela zase in se ob tem veseliti s prijateljicami, ki so izbrale svojo pot, ti pa svojo. In kar zahtevaj, da spoštujejo tvojo odločitev in tvojo pot.
Partnerstvo pa naj se zgodi, in naj ne bo prisiljeno. Tega ne potrebuješ.
Želim ti, da uživaš v svojih začetkih odraslosti. Svobodno razpri svoja krila in raziskuj, se druži.
Pošiljam ti velik, velik objem in ti želim vse dobro. Tu sem zate, če boš imela še kakšna vprašanja, komentar.
Lepo te pozdravljam,
mag. Barbara Stožir Curk, univ. dipl. psihologinja
Citiraj
Za lajkanje se prijavite ali ustvarite račun TUKAJ.
-
Anonimno
Zagotavljamo ti anonimnost, zato lahko brez skrbi zastaviš vprašanje. Tvojih osebnih podatkov ne objavljamo javno.
-
Brezplačno
Nič ne stane! Na tvoja vprašanja bodo strokovnjaki odgovorili brezplačno.
-
Strokovno
V spletni svetovalnici je na voljo ekipa strokovnjakov, ki jim lahko zaupaš. Med njimi so zdravniki, psihologi in drugi strokovni sodelavci.