Ali je vredno živeti?

Odgovor svetovalke:

Pozdravljena,

odprla si dve vprašanji in naj najprej začnem z vprašanjem teže. Tvoja teža je popolnoma normalna in zdrava. Poleg tega prihajaš v čas pubertete in lahko pričakuješ še več telesnih sprememb, nekatere ti bodo všeč, druge ne. Pomembno je, da si ta čas potrpežljiva in sprejemajoča do lastnega telesa. Nihanja teže in  spremembe oblike telesa so neizogibne. Najbolje boš za svoje telo poskrbela tako, da ga boš hranila na ustrezen način - z zdravim prehranjevanjem in tudi s športom. Šport niti slučajno ni samo za “atletske” ali “manekenske” postave. Ne vem s katerim športom se ukvarjaš, ampak tudi znotraj različnih športnih disciplin se zaradi razlik v treningu, v mišičnih skupinah, ki so uporabljene, športniki izjemno razlikujejo v teži in konstituciji telesa. Dokler si aktivna, vztrajaš v športu in te ta osrečuje, je popolnoma nepomembna številka na tehtnici. 

Nasvet tvoje prijateljice je lahko tudi zelo nevaren za tvoje zdravje. Naše telo potrebuje hranila in to ne pomeni, da se bomo zaradi tega zredili, ampak pomeni, da mu dajemo energijo, da normalno funkcionira. Stradanje je kratkoročna rešitev, ki pogosto vodi v še večje težave. Ljudem, ki ne zaužijejo dovolj kalorij, se pogosto zgodi, da se jim poruši metabolizem. Metabilizem je kot motor v tvojem telesu. To je proces, s katerim tvoje telo spreminja hrano in pijačo energijo. Deluje tudi, ko ko miruješ – ko spiš, gledaš televizijo ali sediš pri računalniku – tvoje telo še vedno porablja energijo za dihanje, bitje srca in delovanje možganov. V kolikor se stradaš si lahko predstavljaš, da tvoje telo gre v “battery saving mode” (kot tvoj telefon, ko imaš skoraj prazno baterijo). Takrat bo telo skušalo zmanjšati porabo energije in to lahko telesu samo še škodi (poleg tega, da se boš počutila res obupno, šibko, utrujeno in razdražljivo). Poleg tega obstaja večja verjetnost, da telo začne skladiščiti tisto malo, kar poješ, ker stradanje da signal telesu, da ne ve, kdaj bo spet dobilo hrano in se mora “pripraviti na hude čase”. Na kratko - zdrava prehrana in šport sta edina recepta za telo, v katerem boš zadovoljna. Hkrati pa nekaj potrpežljivosti pri tem, da je nihanje teže normalen del odraščanja.

Omenila si tudi samomorilne misli. Po eni strani so vprašanja, ki si jih postavljaš, smiselna. Verjetno se vsak od nas na neki točki življenja preizprašuje o svojem namenu, o poti, ki mu je namenjena, o tem kaj lahko svetu doprinese. Vendar, ko enkrat začnemo razmišljati, da bi bilo bolje, da nas ne bi bilo ali celo oblikujemo načrt, kako bi to izpeljali, takrat to kaže na neko drugo stisko. Tvoje življenje je pomembno - za tvoje prijatelje, družino in vse ostale, ki jih srečuješ v svojem življenju in ki te imajo radi. Tvoja odločitev, da končaš svoje življenje, bi jih neizmerno prizdela in tvoj občutek, da bi ti bilo žal, kaže, da to ni rešitev. 

Ampak razlog za življenje ne tiči le zunaj tebe. V bistvu je glavni razlog za življenje prav v tebi sami - v tem, da imaš pred sabo še ogromno možnosti in da te čaka še kup lepih stvari. Stara si 13 let in popolnoma normalno je, da še nimaš vseh odgovorov na vprašanja o svojem obstoju. V bistvu so to vprašanja, na katera si skušamo odgovoriti skozi celotno življenje. Ampak to ni nujno zastrašujoča misel, saj s sabo nosi mnogo priložnosti. Cilj je, da vzljubimo to pot iskanja sebe in se ne obremenjujemo preveč s tem, da nas nekje čaka končni odgovor. 

Kar hočem povedati: ok je, da nimaš vseh odgovorov in ok je, da si trenutno izgubljena. Vendar to ni razlog, da bi svoje življenje končala. To je le znak, da moraš z nekom deliti svojo stisko. Prvi korak si že naredila in z veseljem ti še naprej nudim oporo. A resnično bi bilo dobro, da svoja čustva zaupaš tudi kakšnemu odraslemu v svojem življenju. To je lahko mami, kak drug sorodnik, učitelj, šolska svetovalna služba. Verjemi, da ti bo kljub morebitnem strahu, ki te ob tem spremlja, lažje. 

Pomisli na to, kar človeka v življenju čaka - seveda so tudi trenutki bolečine, ampak čakajo nas tudi trenutki s prijatelji, ko se smejimo, da nas boli trebuh, lepota sončnih zahodov, izleti v nove kraje, občutki ponosa, ko dosežemo cilj, ki smo si ga zastavili, trenutki, ko nas potegne vase res dobra knjiga, glasba ali film, občutek, ko se prvič zaljubimo in ko spoznamo osebo, ki nam to ljubezen vrača… Vse to čaka tudi tebe. In je nekaj, česar se lahko resnično veseliš. Ko boš nekomu zaupala svoja čustva, pa boš ugotovila, kako najti to veselje tudi v trenutkih stiske in nemoči.

Vse dobro,

Anadeja Bajzek, dipl. psihologinja (un)