Ali je to to

Odgovor svetovalke:

 

Pozdravljen!

Glede na tvoje razmišljanje, so te nekatere značilnosti vašega odnosa s profesorjem (učiteljem, asistentom?), prepričale, da izvaja nad vami psihično nasilje. Zelo malo si zapisal, a gre za osnovnošolsko, srednješolsko ali fakultetno situacijo. Razlike vsekakor so – glede na starost učencev, dijakov, študentov in s tem tudi glede na zmožnost razumevanje pravil in dogovorov, ki veljajo v določenih učnih situacijah.

Vsekakor pa je najpomembnejši odnos med, reciva na splošno, učiteljem in učenci. Vsi učitelji (in prav tako vsi učenci) niso enako dovzetni za dogovore, za razumevanje pozicije, statusa enega in drugega. Prepričana sem, da se s starostjo učencev razumevanje pozicije ene in druge strani spreminja. Mlajši učenci težje razumejo, zakaj učitelj preverja njihovo znanje, saj težje razumejo, da je učiteljeva vloga in naloga, da jih nekaj nauči, ker je cilj šolanja pridobitev določenega znanja in načina razmišljanja. Mlajši učenci razumejo predvsem svojo vlogo kot nemočno nasproti učitelju, ki jih preverja, vrednoti, ocenjuje. Morda je potrebno tu najbolj poudariti, da preverja njihovo znanje, naučeno snov. Tega se mlajši učenci (in njihovi starši) najmanj zavedajo in najmanj jih zanima učiteljeva vloga, ki nadaljnjega znanja učencem ne more predavati, predstaviti in učenci nadaljnjega znanja ne zmorejo razumeti in ne sprejeti, če predhodnega ne obvladajo. Tako je neznanje, nerazumevanje snovi, ki bi jo učenci naj usvojili, težka situacija tako za učitelja, kot tudi za učence. Učitelj nikakor brez sodelovanja učencev in njihovega dela ne more doseči, da bi učenci snov obvladali in da bi jim lahko dalje predstavljal nadaljnjo snov. Prav tako pa tudi učenci, čeprav bodo morda prišli z velikim neznanjem skozi šolski sistem, veliko osnov ne bodo razumeli, ne obvladali. Morda je to lažje v sedanji dobi tehnologije, ko se da že veliko znanja pridobiti preko spleta, umetne inteligence…, vendar je lahko to vseeno ovira za koga, za lažjo vključitev v samostojno življenje.

Kot sem že zapisala, si zelo malo zapisal, kje se je to zgodilo, na kakšnem nivoju izobraževanja. Namreč, pri višjih stopnjah izobraževanja, imajo učitelji morda manj težav s tem, kako se počutijo učenci, dijaki, če jim dajo napovedani ali nenapovedani preizkus znanja. Še to, nisi zapisal, ali je bilo to napovedano ali nenapovedano. V tem primeru je doživljanje krivice na strani učencev, dijakov, lahko zelo drugačno. Napovedovanje preizkusov je namenjeno temu, da se učenci bolj skrbno pripravijo in je, tudi po mojem, najbolj fer v odnosu med učenci in učitelji. Vendar zaenkrat še mnogi učitelji ne sprejemajo fer igre, ko gre za poučevanje, ki je njihova odgovornost in naloga. Ti učitelji pogosto predvidevajo, da tudi učenci, dijaki enako resno jemljejo svojo vlogo – učenje, tako resno kot tudi oni jemljejo svojo vlogo – poučevanje. Pričakujejo enak odnos prizadevanja in odgovornosti, kot ga imajo sami, tudi od učečih se, učencev. Pri takšnih učiteljih, profesorjih lahko imaš kdaj občutek, da so samovoljni, izkoriščajo šibkosti učencev, dijakov…Večjo resnost in odgovornost predvidevajo profesorji v srednji šoli in na fakulteti tudi zaradi tega, ker to izobraževanje ni več obvezno (kot je osnovnošolsko), je izbirno in pričakujejo, da če si je dijak, študent izbral to izobraževanje, da bo pripravljen, motiviran za vložitev več dela, truda v pridobivanje znanja in, kar je še pomembnejše, načina razmišljanja, ki je precej drugačno, če gre za naravoslovne ali družboslovne smeri.

Kot vidiš, sem se kar preveč razpisala, saj je tvoje pisanje spodbudilo moje razmišljanje. Morda bi lahko zapisal bolj konkretno, kakšen odnos imate s tem profesorjem, ali se je to že večkrat zgodilo, da bi ti lahko bolj konkretno odgovorila na tvoje vprašanje.

Pa piši nam še in lepe počitnice,

Irena Toš Koren, univ. dipl. psihologinja