Ali je to motnja?

Odgovor svetovalke:

Pozdravljena,

napisala si, da si si v preteklosti izmislila osebo in si o njej predstavljala različne situacije. Sedaj pa imaš simpatijo in te skrbi, da zaradi izmišljene osebe ne želiš biti z njo. Najprej bi rada poudarila, da je to, kar doživljaš, nekaj, s čimer se sreča kar veliko mladostnikov, čeprav se o tem redko govori. Tvoja izkušnja sama po sebi ne pomeni, da je s tabo kaj narobe. Pomeni le, da imaš bogat notranji svet in da si si v določenem obdobju življenja pomagala na način, ki ti je bil takrat dostopen.

V mladostništvu se zelo intenzivno razvijajo čustva, predstave o ljubezni in bližini ter občutek lastne vrednosti. Izmišljena oseba ali fant pogosto ne predstavlja resnične osebe, ampak občutke, ki si jih želela: sprejetost, varnost, razumevanje, občutek, da si nekomu pomembna. Domišljijski scenariji so lahko varen prostor, kjer ni zavrnitve, razočaranja ali negotovosti. Tak notranji svet lahko začasno pomaga premostiti osamljenost ali čustveno stisko.

Ko se v tvojem življenju pojavi resnična oseba, ki kaže zanimanje zate, se lahko zgodi, da se v tebi prebudi odpor ali zmedenost. Resnični odnosi so nepredvidljivi in zahtevajo ranljivost, česar domišljija ne zahteva. Ni nenavadno, da idealizirana podoba, ki je nastala v mislih, oteži stik z resničnim človekom, ki je nepopoln, ima svoje lastnosti in svoje omejitve. To ne pomeni, da ta fant ni v redu ali da ti nisi sposobna odnosa, ampak da se v tebi srečujeta dva različna sveta, torej en resnični in drug domišljijski.

Pomembno je, da si dovoliš poslušati sebe in da se v nič ne siliš. Če trenutno čutiš, da nisi pripravljena na odnos, je to povsem okej. Včasih pomaga, da se osredotočiš ne na to, ali bi “morala” biti z nekom, ampak na to, kaj v tem trenutku potrebuješ ti. Odnosi niso tekmovanje in nimajo časovnega roka.

Morda je koristno, da se vprašaš, kaj ti je izmišljena oseba pravzaprav dajala, npr. na čustveni ravni. Ko prepoznaš te potrebe, jih lahko začneš postopoma iskati tudi v resničnih odnosih – ne nujno romantičnih, lahko tudi v prijateljstvih ali pogovorih z odraslimi, ki jim zaupaš. Resnična bližina se gradi počasi in pogosto drugače, kot si jo predstavljamo v domišljiji.

Če bi imela občutek, da te fantazije zelo prevladujejo nad tvojim vsakdanom ali da se zaradi tega težko povezuješ z ljudmi, je povsem v redu poiskati strokovno pomoč. Pogovor s psihologom, šolsko svetovalno delavko, učiteljem, starši ali spletno svetovalnico ni znak šibkosti, ampak skrbi zase. Tam lahko v varnem prostoru raziskuješ svoja čustva in dobiš podporo pri razumevanju sebe. 

Za konec bi ti rada povedala, da si v procesu odraščanja in učenja o sebi. To je pot, na kateri so dvomi, vprašanja in notranji konflikti zelo običajni. Vzemi si čas. Tvoja čustva so pomembna in vredna spoštovanja.

Če boš še kaj potrebovala, pa sem tukaj zate.

Želim ti vse dobro.

 

Živa Pirc, mag. psihologije