Ali je normalno

Odgovor svetovalke:

Pozdravljena!

V vprašanju se sprašuješ, če je normalno, da te določene stvari vzburjajo in te zanima, zakaj je temu tako.

Izpostavila si dva različna primera, ko si opazila, da si postala vzburjena. Oba primera sta vkključevala pogled nate. Zanima te, če je to normalno. Dejstvo, da te vzburja pogled nate, lahko nakazuje, da imaš o svoji podobi pozitivno mnenje, da si sama sebi všeč in torej imaš dobro telesno samopodobo. S tem ni čisto nič narobe, kvečjemu nakazuje, da se na splošno imaš rada takšno kot si.

Primer, ki si ga opisala o pomanjkljivih oblekah in gledanju v ogledalu, je precej pogost med tvojimi vrstniki. V teh letih je normalno, da razkrivaš spolnost in tudi prvič razmišljaš o sebi in drugih v takšni luči. S tem vsekakor ni nič narobe.

Drugi primer, ki si ga opisala, pri katerem se snemaš, je v svojem jedru precej pogoden prejšnjemu, s tem da tokrat ne opazuješ sebe v ogledalu, ampak skozi kamero na telefonu. Glede na to, da živimo v času socialnih omrežij, kjer se pogosto kažejo ideali lepega telesa posneti skozi sprednjo kamero na telefonu, je smiselno, da si tudi sama posegla za takšnim načinom opazovanja sebe. Tudi to je popolnoma normalno. Kljub temu pa velja izpostaviti pomen varnosti. Bodi pozorna, ali imaš izbrano možnost, da se ti videoposnetki in slike shranjujejo na oblaku ali samo na tvoji napravi. V kolikor se shranjuje na oblaku, je slednje naloženo na splet in bi v primeru vdora v sistem, do teh posnetkov lahko kdo dostopal. Pomembno je torej, da zagotoviš varnost in redno brišeš posnetke.

Del tvojega sporočila, ki ga ne morem spregledati, pa je tvoj zapis o tem, da se pretvarjaš, da te kdo posiljuje ali je do tebe nasilen. Kako si sama razlagaš, zakaj te to vzburja? Ali si imela sama že kakšno izkušnjo spolnosti, pri kateri je nekdo izvajal nasilje nad tabo? Ali morda tudi gledaš pornografske videe? Zaradi takšnih videov pogosto velja prepričanje, da je ženskam všeč, da so moški do njih nasilni. Pogosto se zgodi tudi, da se ženske v realnem svetu začnejo vesti na takšen način, da moškim sporočajo, da jim je všeč grob in nasilen seks, kljub temu, da jim ni, zato ker želijo zadovoljiti moške. To kar opisuješ, bi torej lahko bila zgolj posledica izkrivljenih prepričanj o spolnosti, ki so nastale zaradi pornografskih vsebin. Kljub temu bi pa lahko odražale tudi tvoje pretekle izkušnje. Zato bi mi veliko pomenilo, da bi odgovorila na sporočilo.

Upam, da sem ti odgovorila na vprašanje in razrešila dileme.

Lep pozdrav

Dora Mališ, mag. psihologinja

Odgovor svetovalke:

Pozdravljena!

Najprej bi se ti rada zahvalila za ponoven odgovor. 

Rada bi namenila nekaj pozornosti delu sporočila, kjer si povedala, da je tvoja mama bila v preteklosti nasilna do tebe. Zelo mi je žal, da si morala to dati skozi. Rada bi da veš, da nasilja nikoli ne moremo upravičevati in je to, da si bila žrtev nasilja narobe. Zanima me, ali se je vajin odnos spremenil? Kako se zdaj obnaša do tebe? V kolikor bi se rada o tem s kom pogovorila tudi v živo, ti predlagam, da se oglasiš v svetovalni službi na tvoji šoli ali pa se naročiš na termin v katerem izmed Centrov za duševno zdravje otrok in mladostnikov (CDZOM).

Kar se tiče preostanka odgovora pa vidim, da si sama že veliko razmišljala o tem in imaš dober vpogled v situacijo. Kot si sama opisala je možno, da si že dalj časa želiš več pozornosti s strani moških, česar pa nisi mogla prejemati oziroma še vedno ne dobivaš med drugim zaradi pravil s strani tvoje mame. Popolnoma razumljivo je, da si v teh letih želiš pozornosti s strani fantov, a kot si sama zaznala, ni nujno vsaka pozornost pozitivna. Sama si lepo povedala, da se zavedaš, da nadlegovanje in spolno nasilje nista pozitivna, razumem pa, zakaj to povezuješ s pozornostjo in privlačnostjo. Prav tako bi dodala, da je možno, da se ti spolno nasilje zdi manj problematično, ker si sama v preteklosti imela izkušnjo telesnega nasilja.

Rada bi izpostavila, da se mi zdi zelo pomembno, da se sama zavedaš, da to, kar opisuješ ni primer zdravega romantičnega odnosa. Kljub temu pa ni preproste rešitve, ki bi to jo lahko predlagala v obliki spletne svetovalnice. Sčasoma lahko razviješ drugačen odnos do spolnosti in romantičnih odnosov, vendar se to ne zgodi čez noč. Pogovori s strokovnjaki seveda lahko pomagajo, prav tako razmislek o tem sama pri sebi. Pogosto pa se odnos do spolnosti lahko spremeni po kakšni pozitivni izkušnji zdravega romantičnega odnosa. 

Lepo bodi!

Dora Mališ, mag. psihologinja

Odgovor svetovalke:

Pozdravljena!

Najprej bi se ti rada opravičila, da si na odgovor morala čakati nekoliko dlje. Sem tudi hvaležna, da si nam zaupala in si se v večji meri odprla. Kar mislim, da je najbolj pomembno, da odneseš od tega sporočila, je, da nisi "edinka", ne pretiravaš in ne smiliš se sami sebi. Dejstvo, da odraščaš v disfunkcionalni družini in da si bila žrtev nasilja, je hudo in imaš popolno pravico počutiti se, kot se počutiš.

V svojem sporočilu si odprla številne teme in jih bom težko vse naslovila. Zagotovo pa je glavno sporočilo, da ste v otroštvu bili deležni neugodnega okolja, ki vsekakor ni pozitivno vplivalo na oblikovanje tvoje samopodobe in prihodnjih prijateljskih in romantičnih odnosov. Takšna vzgoja lahko pojasni, zakaj imaš manj stabilne odnose sedaj, zakaj včasih koga ne spustiš blizu ali pa se prehitro na koga navzežeš, zakaj imaš zamere do sorojencev in tudi zakaj doživljaš občutke krivde in se ti zdi, da pretiravaš.

Vse, kar si povedala, je samo po sebi pomembna tema, in bi ji namenila posebno srečanje, v kolikor bi svetovanje opravljali v živo. Mislim, da se ti je tekom življenja zgodilo veliko različnih hudih stvari, ki bi si zaslužile bolj podrobne obravnave. Zato ti svetujem, da v svoji bližini poiščeš kakšnega strokovnjaka na področju duševnega zdravja, s komer bi se lahko pogovorila. Če ti je tako lažje, je lahko to svetovalna delavka na vaši šoli. Prav tako imamo v Sloveniji mrežo CDZOM-jev in CDZO-jev, kjer se lahko naročiš na termin pri psihologu tudi brez napotnice in brezplačno. Pošiljam ti povezavo do le-teh. Včasih človeku pomaga že samo dejstvo, da z drugo osebo deli svoje občutke in jih pove na glas oziroma zapiše, kot si to naredila ti.

Na koncu sporočila si se spraševala o tem, kaj se mora zgoditi, da bo boljše. Včasih je res edina možnost odhod iz toksičnega okolja. Možno je, da se dinamika v tvoji družini spremeni, a dejstvo je, da ti ne moreš vplivati na druge ljudi in na njihovo vedenje, lahko le vplivaš na sebe.

Upam, da sem ti z odgovorom vsaj nekoliko pomagala ali pa vsaj poslala sporočilo, da je tvoja stiska pomembna in si zaslužiš pogovor o tem tudi v živo.

Lep pozdrav

Dora Mališ, mag. psihologinja