ali je mozno...

Odgovor svetovalke:

Spoštovana,

hvala, da si svoje misli in stisko delila na našem portalu. Omenjaš, da si že bila pri psihiatrinji in ti je diagnosticirala anksioznost, za katero meniš, da ni ravno prava diagnoza. Anksioznost je čustveno stanje, ki se kaže v raznovrstnih simptomih: pretirana zaskrbljenost, nemir, utrujenost, razdražljivost, živčna in mišična napetost, težave s spanjem, občutki strahu, pospešen srčni utrip, tresenje rok, potne dlani in podobno. Prav tako poznamo več različnih vrst anksioznosti (generalizirana anksiozna motnja, obsesivno-kompulzivna motnja, panična motnja, zdravstvena anksioznost ali hipohondrija in posttravmatska stresna motnja), ki jih lahko zaznamujejo različni občutki, simptomi in misli.

Navajaš, da si na začetku leta pričela z intenzivnim gibanjem in si tudi sama pri sebi opazila izboljšanje. Redna telesna aktivnost izboljša samozavest in spodbudi izločanje serotonina (hormon sreče in stabilizator razpoloženja), kar povzroči številne pozitivne učinke na naše fizično in psihično zdravje. Pišeš o poškodbi, ki te močno ovira pri tvojem soočanju z obremenjujočimi mislimi. Do tvoje dokončne rehabilitacije poškodbe, ti predlagam, da odkriješ druge načine za odpravljanje skrbi in težav s spanjem. Poskusi z branjem knjig, eno izmed učinkovitih knjig s tovrstno tematiko, je napisala novinarka in komunikologinja Damjana Bakarič, z naslovom Na tesnobi. V kolikor ti branje knjig ni všeč, lahko poskusiš z izvajanjem joge, meditacije, čuječnosti, EFT tapkanja, dihalnih vaj, ki znatno zmanjšajo simptome. Skratka, v času, ko ne moreš opravljati tebi ljube fizične aktivnosti, potrebuješ neko nadomestno dejavnost, ki ti bo pomagala prebroditi težke dni. Sprašuješ o ponovnem pojavu paničnih napadov, ki jih lahko uspešno odpravljaš/blažiš s sprostitvenimi tehnikami in uživanjem zdrave prehrane (zelenjava, sadje, kakovostno mesto, ribe, oreščki in polnozrnati izdelki). Če rada piješ kavo, omeji vnos kofeina, saj lahko poslabša občutek tesnobe. Poiščeš si lahko tudi kakšen nov hobi, ki ti bo v veselje – je to morda vrtnarjenje, šivanje, slikanje, barvanje, fotografiranje, pisanje zgodb …? Pomembno je, da boš to rada opravljala, s čimer boš krepila svojo psihološko odpornost in hkrati preprečevala pojav ponovnih skrbi in paničnih napadov.

Lahko si pomagaš tudi s priročnikom Kaj lahko naredim, da mi bo lažje, kjer so predstavljene veščine za vsak dan in viri opore v stiski za mlade. Najdeš ga na tej povezavi.

Vedi, da v tem nisi sama in da so negativni občutki, s katerimi se srečuješ, začasni in minljivi. Pomembno je, da se o tem vedno pogovoriš oz. deliš z nekom, ki mu zaupaš in ti lahko v težkih trenutkih nudi podporo, spodbudo. Zastavi si majhne, dosegljive cilje in bodi ponosna nase, ko jih dosežeš. Bodi pozorna na svoje občutke; če zmoreš, bi bilo dobro, da bi si svoja občutja nekaj časa zapisovala v svoj dnevnik. Prepoznavanje in razumevanje lastnih čustev ti lahko pomagata pri soočanju z negativnimi občutji. Kadarkoli lahko tudi odgovoriš ali zapišeš svoje misli na našem portalu – ti bom z veseljem pomagala pri soočanju s težavami.

V kolikor ne boš uspela sama, ti priporočam, da poiščeš ustrezno strokovno pomoč, v katero boš vključena redno in dlje časa. Obišči svetovalno službo na šoli, ki ti lahko pomaga pri iskanju pomoči terapevta ali ustrezno usposobljenega strokovnjaka, s katerim se boš lahko pogovorila o svojih težavah. Nič ni narobe s tem, da se ti je s svojimi starši težko pogovarjat o tej temi. Ni nujno, da vedo za vsebino tvojih pogovorov pri strokovnjaku, tebi bodo pa zagotovo v veliko oporo. Obstajajo tudi skupine za samopomoč, ki so namenjene druženju posameznikov z anksioznimi motnjami, kjer skupinsko premagujejo ovire, vzpostavljajo socialno mrežo in se medsebojno spodbujajo. Ne pozabi, da se v besedici pomoč skriva pojem MOČ, zato jo sprejmi z odprtimi rokami, saj bo tako tebi lažje.

Želim ti veliko ljubezni do sebe in poguma na tvoji življenjski poti.

Objem.

Tina Rezar, mag. prof. pedagogike in nemščine in mag. zakonskih in družinskih študij