Ali bo kdaj bolje?

Hej,

stara sem 17 let in se borim sama s sabo že nekaj časa. Ful velik se režem, ampak zdaj ko je poletje sem to probala malo zmanjšati. Potruditi se, da neham ampak občutek krivde v moji glavi, je ful glasen. Zaslužim si da se poškodujem, zaslužim si trplnjenje. To je stvar, ki si govorim vsak dan. Ta občutek je zdaj spet prišel nazaj (2polovica junija in 1 polovica junija, ni bilo toliko tega občutka). Izgubila sem babico pred 1 mesecem, in zdaj je bila obletnica smrti mojega prijatelja, ki je umrl lani (prometna). Želim si da bi še vedno bili tukaj, in jih hočem zamenjat. Jaz hočem biti mrtva, ne onadva. toliko dobrega na svetu sta naredila. 
V tem mesecu hočem še enkrat poiskusiti s samoumorom. Probala sm že 2x. Ampak tisto je bilo neuspešno. Skoraj noben ne ve za to, da sem ga naredila. Samo moji 3 najbljižji prijatelji, in 2 odrasle osebe. Družina ne ve, da se tako počutim. Oz. oče ve. Profesorica mu je povedala. V mesecu marcu je bilo. Dal me je k psihologinji. Ampak mi nič ne pomaga. Vidim jo 1x na 1 mesec in pol. In zdaj je celo pozabil da jo obiskujem. On ni najboljši primer starša. Tako kot moja mama. Vedno kričijo, govorijo da nas bodo tepli, če nečesa ne naredimo prav. Ponavadi se nazaj zderem, ker nočem, da kdo kriči name. Ampak to naredi stvari samo še slabše. Nevem več kaj naj naredim. Te stvari se dogajajo že veliko časa, odkar sem bila stara vasj 13 let. V naslednjem letu bom stara 18. na živce mi gre vse skupaj. Hočem se ubit. Še enkrat bi probala. Trudim se, da nebi o tem razmišljala. Res se trudim, ampak ponavadi noben nerazume kako se počutim. Težko je. Preveč dolgo se to dogaja. In to bi rada končala. Kaj naj naredim? Bojim se sama zase.