Akutni stres, odrevenelost obraza.

Spoštovani,

​V torek sem dobila odpoved zaposlitve kot presežna delavka (kar pomeni nenadoma in neplanirano). Glede na to, da so mi le 4 dni prej dali napredovanje, me je ta odpoved definitivno šokirala. Tisti dan sem šla predčasno iz službe, saj mi je med delom šlo samo na jok. Ko sem zapustila delovno mesto, sem sedla na kolo in se vozila naokoli, samo da ne bi bila doma. Bilo mi je lažje. Šla sem se prijavit na Zavod za zaposlovanje, nato pa sem sedla na pijačo s prijateljico. Ves dan sem se trudila biti zunaj na svežem zraku, s prijateljico in na kolesu, da bi maksimalno zmanjšala stres.   ​Vendar je od naslednjega dne naprej postajalo vse slabše. Na trenutke mi gre na jok, vendar si ne želim dovoliti jokati na delovnem mestu. Glava me boli vsak dan. Najhuje sem se počutila v petek v službi. Med delom me je nenadoma začela močno boleti glava. Začutila sem močno utripanje srca in občutek, kot da me nekaj stiska v prsih. Prav tako sem začutila, da se mi nekatere žile ali vezi na vratu zategujejo in počasi mravljinčijo. Izgubila sem občutek v čeljusti in glavi. Najprej sem začutila mravljince po celem obrazu, mišice na obrazu pa so se mi tako skrčile, da sem imela občutek, da jih sploh ne morem premakniti. V enem momentu me je za sekundo tako močno zabolela glava, da sem za kratek čas izgubila vid. Vse je bilo zamegljeno, nisem videla ne na bližino ne na daljavo. To se mi je zgodilo dvakrat zaporedoma. Ko je to malo popustilo, so se pojavili mravljinci v zadnjem delu glave. Sploh nisem čutila celega zadnjega dela glave. ​Med vikendom je bilo malo bolje, vendar še vedno čutim močno utripanje v prsih in mravljince v glavi. Tudi če gledam film in ne razmišljam o službi, se vse to ponovno pojavi.   Pred dvema letoma sem v lekarni sama kupila zdravilo za sproščanje, ki je vsebovalo vitamine B in magnezij, vendar sem se po njem počutila zelo slabo. V eni sekundi mi je šlo na jok, nato sem bila živčna, takoj zatem pa sem razmišljala o samomoru. Tako je bilo ves čas, ko sem jemala to zdravilo, zato si zdaj sploh ne upam ponovno kupiti česa za sproščanje. ​Prav tako imam zaradi dolgoletnega nočnega dela težave s spanjem, zaradi česar mi je nevrolog na UKC Ljubljana predpisal Melatonin 1mg in Triticco 1/3. Od Triticca me sicer boli glava, zato zdaj sploh nisem prepričana, katera zdravila sploh smem vzeti. Ne bi rada pila zdravil, raje bi se poskusila boriti brez njih. Vendar kljub temu, da hodim ven, se vozim s kolesom in poskušam ne razmišljati o službi, je stres še vedno prisoten. Imam občutek, da mi ruši zdravje in da me dohiteva.   ​Če grem h psihologu, me bo poslal k psihiatru. Prvič, dokler pridem na vrsto, jih ne bom več potrebovala. Drugič, vsi, ki jih poznam in so obiskali psihiatra v Novi Gorici, nikoli niso dobili zdravil, ki bi jim pomagala. Ko jih vprašam, če jim je bolje, rečejo, da ne. In od trenutka, ko so začeli hoditi k psihiatru, jih sploh nisem več videla nasmejane.   ​Nisem prepričana, kaj bi bilo najbolje storiti, da mi stres kasneje ne bi povzročil resnejših zdravstvenih težav. Takšnih stresov bo v življenju verjetno še več, zato ne bi rada vse življenje jemala zdravil zaradi tega. Rada bi poskusila brez njih, a ne vem več, kaj bi mi pomagalo – vse, česar sem se spomnila ali slišala, sem poskusila, pa nič ne pomaga. Kaj naj storim?