A je vredno

Odgovor svetovalke:

Lepo pozdravljena!

Hvala, da si z nami delila svoje razmišljanje. Iz tvojega zapisa je moč začutiti, da doživljaš stisko in da na svojim ramenih nosiš veliko breme, ki ti jemlje občutek smisla. Verjamem, da ti ob tem ni lahko. Postavila si globoka in iskrena vprašanja, ki so tudi zelo smiselna in se o njih marsikdo sprašuje.

Življenje res ni vedno fer, je včasih težko. Se kdaj trudimo in trudimo, pa se trud na obrestuje; medtem ko kdo drug z malo ali celo nič truda, pride do željenega cilja. Ob takšnih situacijah je normalno, da občutimo frustracijo, smo lahko jezni, žalostni, razočarani.

Ampak življenje ni samo slabo, niso samo slabi trenutki. Je lahko veliko lepega, če se osredotočimo na dobre stvari. Veliko je v življenju odvisno od tega, kako na stvari gledamo. Iste situacije lahko vidimo kot ovire ali kot priložnosti za rast. In čeprav ni vedno lahko, imamo moč, da svoj pogled preusmerimo in poiščemo vrednost tudi v težjih trenutkih. Verjamem, da je frustrirajoče, ko se npr. trudiš in na koncu ne dobiš želene ocene. Hkrati pa si lahko ob tem ponosna na sebe, da si se potrudila po svojih najboljših močeh, na to, koliko si se v tem procesu naučila, koliko veščin si lahko pridobila (npr. si morala poskrbeti, da si načrtovala učenje v naprej, si pripraviti zapiske). To so veščine, ki se jih učiš za življenje. Na slabo oceno lahko gledamo kot na povratno informacijo, da moramo v procesu učenja poskusiti še nekaj spremeniti – ali je npr. to strategija učenja ali da potrebujejo kakšno dodatno pomoč. Dejstvo pa je tudi, da imamo različne sposobnosti in so nekateri na določenih področjih bolj uspešni. Kljub vsemu pa verjamem v to, da imamo vsi svoja močna področja, področja, na katerih lahko zablestimo in v katerih lahko najdemo smisel.

Pomembno je zavedanje, da se nam včasih zdi, da nekateri z lahkoto dosežejo svoje cilje in jim je v življenju vse podarjeno. A resnica je, da ne poznamo njihove celotne zgodbe – ne vemo, kako se v resnici počutijo ali so zares srečni. Ljudje smo nagnjeni k primerjanju, še posebej v času družbenih omrežij, kjer pogosto vidimo le majhen delček življenja neke osebe. Ta podoba pa niti ni nujno popolnoma resnična. Zato se je najbolj pomembno osredotočiti nase – se vprašati, kaj je nam v življenju pomembno, kaj si želimo in kaj je tisto kar nas osrečuje. Vsak dan imamo izbiro, ali se bomo osredotočili na vse tisto česar nimamo ali na to, kaj vse imamo. In včasih pozabimo, da če imamo streho nad glavo, hrano, pitno vodo in topla oblačila imamo več kot velika večina ljudi na svetu. Prav tako imamo vsak dan izbiro, kaj želimo dati v svet – bomo do drugih prijazni ali nesramni, bomo pomagali nekomu v stiski ali se obrnili vstran. Kar damo svetu, se nam tudi vrne; mogoče ne takoj, enkrat pa zagotovo.

Življenje je definitivno vredno; verjamem, da ima vsak na tem svetu svoj namen in lahko vsak naredi ta svet nekoliko lepši. Iskanje smisla je dolgotrajen proces, ki ni vedno linearen – včasih se počutimo izgubljene, dvomimo vase ali ne vidimo jasne poti naprej. In to je popolnoma v redu. Pomembno je, da si dovolimo čutiti, kar čutimo, hkrati pa ne izgubimo upanja, da nas v življenju še čakajo lepi trenutki, nova odkritja in priložnosti za rast. Smisel se pogosto razkriva postopoma, skozi izkušnje, odnose in stvari, ki nas napolnjujejo. Zato je vredno vztrajati, raziskovati in si dati čas.

V pismu se sprašuješ tudi, ali je življenje res vredno, če moraš jemati zdravila, da bi se počutila bolje. Bi želela kaj več podeliti o tem?

Upam, da ti bo odgovor kaj v pomoč. Vesela bom, če se še kaj oglasiš.

Lepo bodi, 

Sara Seršen, mag. psihologije

Odgovor svetovalke:

Pozdravljena!

Veseli me, da si se ponovno oglasila.

Pišeš, da imaš občutek, da je že vsak drugi »na tabletah« in da se ti ne zdi najbolj smiselno takšno življenje. Res je, da so stiske v zadnjem času v porastu in je tudi uporaba zdravil, ki nam lahko pomagajo pri uravnavanju razpoloženja, večja. V veliki meri je to odraz našega tempa življenja, pritiskov v družbi, kaj vse bi mogli, pritiski na socialnih omrežjih, zelo pogosto smo izpostavljeni stresu, hkrati pa smo pogosto šibki v veščinah, ki nam pomagajo, da se na konstruktiven način soočamo s stresom in izzivi, ki nam jih prinaša življenje. Dobra stran zgodbe pa je ta, da se teh veščin lahko naučimo in jih krepimo. Ko smo v zelo hudi stiski, obremenjeni z različnimi stresorji, se je težko učiti novih veščin. V teh primerih je za posameznike lahko koristno, da si stisko nekoliko pomagajo olajšati z zdravili, kar pa jim potem omogoči, da se lahko naučijo novih veščin in krepijo sebe. Dolgoročni cilj je, da se opolnomočijo do te mere, da se bodo lahko s stresom na konstruktiven način soočali tudi brez zdravil. Je pa to proces, ki terja čas in trud posameznika.

Poročaš tudi o samomorilnih mislih, ki so pri tebi prisotne. Žal mi je, da je stiska tako huda. Bi lahko povedala kaj več o stiski? Koliko časa je prisotna? Se je takrat kaj zgodilo? Si razmišljala kdaj tudi že o kakšnem načrtu?

Ob taki stiski je pomembno, da o njej spregovorimo in si poiščemo pomoč. Ni potrebno, da smo sami v tej stiski. Pomemben korak si naredila že s tem, da si se obrnila na nas. Ti pa toplo priporočam, da o stiski spregovoriš še v živo z osebo, ki ji zaupaš. To so lahko starši, kakšen drug sorodnik, lahko se tudi obrneš na šolsko svetovalno službo in skupaj z osebo narediš načrt, kako naprej. Komu ti najbolj zaupaš? Dobro bi bilo, da razmisliš o strokovni pomoči, ki jo lahko dobiš v tebi najbližjem Centru za duševno zdravje otrok in mladostnikov (delujejo v zdravstvenih domovih, za naročanje ne potrebuješ napotnice). Če bi potrebovala kakšno informacijo več ali te kaj zanima o poteku obravnav, mi napiši in ti bom z veseljem podrobneje razložila.

V primeru stiske, se lahko vedno obrneš na Tom telefon za otroke in mladostnike: 116 111, ki deluje vsak dan od 12. do 20. ure; pogovor lahko pomaga zmanjšati stisko. V primeru zelo hude stiske in samomorilnih mislih pa lahko za pomoč obrneš na:

· Dežurnega zdravnika v najbližjem zdravstvenem domu ali reševalno službo (112).

· Enoto za adolescentno psihiatrijo v Centru za mentalno zdravje (CMZ) v Ljubljani (Grablovičeva 44b, 1000 Ljubljana; Telefon: (01) 5874 955 ali (01) 5874 942, Spletna stran: https://www.psih-klinika.si/strokovne-enote/center-za-mentalno-zdravje/enota-za-adolescentno-psihiatrijo/)

· Urgentna pedopsihiatrična ambulanta v UKC Maribor (deluje med tednom, 7-15h).

Vredna si življenja in smo tu, da ti pomagamo; nisi sama v stiski. Za konec te prosim, da se zaveževa k življenju do naslednjič, ko si ponovno piševa, velja?  

Objem,

Sara Seršen, mag. psihologije