A je problem v meni? V moji osebnosti?

Odgovor svetovalke:

Draga Introvertka,

hvala, da si delila svojo zgodbo in občutke z menoj. Zdi se, da se zelo trudiš razumeti in izboljšati svoje odnose z vrstniki in razumem, da je frustrirajoče, ko se zdi, da se trud ne obrestuje. Tvoji občutki so povsem okej takšni kot so in razumem, da se trenutno počutiš zmedeno, saj ne veš, kaj storiti, in kako naprej.

Resnično občudujem tvojo predanost in pripravljenost, da delaš na sebi. Knjige, videi in poskusi vzpostavitve globljih povezav so odličen začetek, a morda je izziv v tem, da se preveč osredotočaš na tehnike in prepričanja drugih ljudi, namesto da bi v tem procesu poslušala tudi sebe.

Pomembno je razumeti, da je tvoja vrednost veliko večja od tega, kako te drugi vidijo ali kako ti dojemaš njihove odzive. Tvoj občutek nezanimivosti ali manjvrednosti najverjetneje izhaja iz tega, ker se preveč ukvarjaš s tem, kako te drugi vidijo. Morda ti pomaga spoznanje, da ni nič narobe s teboj – nisi ti problem, ampak je stvar lahko tudi v različnih interesih ali pa preprosto v tem, da se ljudje včasih preprosto ne ujamejo.

Ko omenjaš, da si za svoje prijatelje druga možnost, je to resnično boleče in verjamem, da ti je v takšnih trenutkih hudo. V takšnih situacijah lahko postaneš pozorna na to, koliko energije vlagaš v te odnose, in ali so ti ljudje vredni tvoje prioritete. Nič ni narobe, če se včasih umakneš, da bi zaščitila svoje občutke in našla ljudi, ki te cenijo.

Vzponi in padci, ki jih doživljaš pri poskusih navezovanja stikov, lahko resnično izčrpajo kot si sama napisala. Ta notranji boj, ko si nekaj želiš in hkrati ne želiš, je tudi znak, da morda ni problem v tvoji osebnosti, temveč v tem, da skušaš zadovoljiti druge na račun svojih želja in potreb.

Poskušaj biti, kdor si v resnici, in se ne poskušaj prilagoditi, da bi bila bolj všečna drugim. Ko boš pristna, boš lažje našla ljudi, ki cenijo tebe takšno, kot si.

Če se počutiš izkoriščeno ali ignorirano, ni nič narobe, če postaviš meje in svoje prioritete. Poskusi najti prijatelje, ki bodo do tebe bolj spoštljivi in ti nudili več pozornosti. Družbena omrežja, knjige in videi so lahko preveč obremenjujoči in te zmedejo pri iskanju lastnega glasu. Vzemi si čas in se vrni k sebi.

Pomembno se mi zdi tudi, da razmisliš ali bi se pogovorila s strokovnjakom npr. psihologim, ki ti bo pomagal ugotoviti, kaj točno se dogaja, kako si lahko bolj prijazna do sebe in okrepiš svoje samozaupanje. Obrneš se lahko na svojega osebnega zdravnika, ki ti bo izdal napotnico za psihologa ali pa direktno na Center za duševno zdravje v tvojem lokalnem okolju. Obrneš se lahko tudi na šolsko svetovalno službo.

Ne pozabi, da se socialne veščine izboljšujejo z vajo, in tudi če se ti zdi, da ne gre vedno po načrtu, si v procesu rasti in pridobivanja izkušenj. Samo po sebi je že zelo pogumno, da se soočaš s temi občutki in jih deliš z drugimi. :) Če pa bi potrebovala še kaj, pa mi lahko seveda še napišeš.

Želim ti vse dobro,

Živa Pirc, mag. psihologije