#to sem jaz

Duševno zdravi smo, ko se v svojem srcu in glavi počutimo dobro

Avtor: Patrik Senica, mag. psihologije, Nacionalni inštitut za javno zdravje

dusevno zudravje mavrica

Ali veš, kaj je duševno zdravje in zakaj je pomembno zate in za vse nas? Vpliva na to, kako se počutimo, kakšne so naše misli, kakšno je naše vedenje, kako se obnašamo do drugih, kako sprejemamo odločitve, kakšni so naši odnosi z bližnjimi in odnos do sebe in še na mnogo drugih pomembnih vidikov našega življenja. Za boljše razumevanje smo pripravili razlago temeljnih pojmov duševnega zdravja: spoznaš lahko, kaj pomeni biti duševno zdrav, zakaj je duševno zdravje pomembno vzdrževati in kako lahko to storimo.

Kaj je duševno zdravje

Duševno zdravje se nanaša na posameznikovo čustveno, psihološko in družbeno blagostanje oziroma dobro počutje. Blagostanje s preprostimi besedami pomeni, da se v svojem srcu in v svoji glavi počutimo dobro. Duševno zdravje je torej zelo pomembno za vse nas in v vseh obdobjih našega življenja – tako pri otrocih in mladostnikih kot tudi pri odraslih in starejših. Ne glede na to, na koga pomislimo, pa če je to mlajši brat ali sestra,  starši, sosed, prijatelji in sošolci ali pa stari starši – pri vseh je duševno zdravje velikega pomena.

Poglejmo si tri sestavne dele blagostanja, ki opredeljujejo naše duševno zdravje. Vsaka od oblik nas določa na svoj način, se pa med sabo tesno povezujejo:

Čustveno blagostanje se nanaša na sposobnost, da naša čustva izrazimo na ustrezen način in smo pozitivno čustveno naravnani. Seveda to ne pomeni, da bomo vsak dan in vsak trenutek doživljali le prijetna čustva, kot so veselje, sreča, zadovoljstvo. Ne, tudi duševno zdravi posamezniki doživljajo celotno paleto čustev, skupaj z jezo, žalostjo, sramom, strahom ... Pomembno je, da tudi neprijetna čustva predelamo in izrazimo na ustrezen način in da se lahko iz neprijetnih doživljanj vrnemo nazaj v bolj prijetna. To nakazuje na pozitivno čustveno blagostanje.

Psihološko blagostanje pa zajema naše misli in procese razmišljanja. Sem sodijo na primer sprejemanje samega sebe, pa tudi sposobnosti sprejemanja odločitev in jasnega razmišljanja. V podporo nam je lahko, če so lastne misli o nas samih realne, če imamo pozitivno samopodobo in se cenimo, smo samozavestni, hkrati pa sprejemamo dobre odločitve, ki nam lahko prinašajo pozitivne razplete.

Naslednji vidik duševnega zdravja je družbeno oziroma socialno blagostanje. To je sposobnost, da se povezujemo z drugimi, tvorimo odnose in jih vzdržujemo. Gre torej za naše lastnosti, kot so ustrezni načini komuniciranja, empatija in sposobnost povezovanja z drugimi. Prav te lastnosti nam omogočajo, da spoznavamo nove ljudi, z njimi navežemo prijateljske/pozitivne odnose in jih kasneje tudi vzdržujemo. Ljudje, ki so nam blizu, tako lahko postanejo del naše opore in vir dobrih izkušenj, kar blagodejno vpliva na naše počutje oz. duševno zdravje.

Za vse te vidike blagostanja lahko veliko naredimo sami pri sebi, vendar ni vse odvisno le od nas samih. Pomembno je tudi, v kakšnem okolju živimo in  s kakšnimi ljudmi smo obdani. Lahko se trudimo skrbeti zase in za svoje duševno zdravje po najboljših močeh, vendar se vseeno lahko zgodi, da se zaradi določenih zunanjih dejavnikov, na katere ne moremo vplivati, naše duševno zdravje poslabša.

Ni zdravja brez duševnega zdravja

Zgornji rek še kako drži! Ljudje marsikdaj, ko pomislimo na zdravje, pomislimo na odsotnost bolezni ali poškodb. Se pravi, pomislimo na telesno zdravje. V resnici je smiselno na zdravje gledati kot na celoto iz najmanj dveh vidikov: telesno in duševno zdravje. Če je en del kakorkoli prizadet, bo tudi drugi deloval okrnjeno. Oboje se torej prepleta in ju je včasih težko ločiti.

Zdaj že veš, da duševno zdravje vpliva na kakovost našega življenja, predvsem preko našega blagostanja. Če imamo kakšne psihične težave, se lahko tudi telesno slabše počutimo – nas boli glava, trebuh, smo utrujeni ... Povezuje se tudi z našo produktivnostjo, saj smo pri naših opravilih učinkovitejši če je duševno zdravje dobro; verjetno si že sam kdaj opazil, da šolske obveznosti opraviš z večjo lahkoto in bolje, če ne doživljamo izrazito neprijetnih občutij, če imamo nekoga, ki nas podpira ali če je v naših mislih naloga pomembna in zabavna, zase pa menimo, da smo dovolj sposobni, da jo opravimo.

slovar

Vprašanja vrstnikov

Vsa vprašanja