Postani "mojsteršef" ali "mojsteršefinja" jeze

Sebe si lahko predstavljaš kot kuharja jeze, ki mora dobro opazovati, kaj se z loncem dogaja. Ko opaziš, da se vsebina tvojega lonca preveč segreva, se ustavi in se vprašaj, kaj bi bilo najbolje narediti. Najprej lahko izpustiš nekaj pare in s tem uravnaš pritisk v loncu (sprostiš nekaj svoje napetosti). Morda moraš v mislih zmanjšati ogenj ali nekoliko odpreti pokrovko (drugemu mirno, jasno povedati, kaj kuharju ni prav).

»Mojsteršefovstvo« jeze

Tako kot kuhanje, je tudi obvladovanje jeze spretnost, ki se je naučimo in se v njej lahko mojstrimo vse življenje. Postanemo lahko izkušeni mojsteršefi in mojsteršefinje jeze! Vedeti pa je treba, da je neobvladano izražanje jeze trdovratna navada, ki se težko spreminja. Pomembno je, da zavzameš odgovorno in kritično stališče do svojega jeznega odziva. Pošteno si priznaj, če je treba naslednjič drugače reagirati. Če je bil ob tvojem vedenju v jezi kdo prizadet ali če je nastala škoda, se opraviči in skušaj stvari popraviti. Ne obupaj in vztrajno poskušaj ravnati drugače, ker bo to dobro zate in za tvoje odnose z drugimi.

»Neprižiganje vžigalic« v odnosih

Lahko se naučiš, kako se v odnosih izogniti temu, da bi drug drugemu »prižigali vžigalice«. Važno je, da si poveste ali signalizirate, ko potrebujete »time out«. Dovolite si umik in omogočite sproščanje napetosti, nato pa skušajte na primeren način reševati situacije in medsebojne probleme. Naučite se »vživljati v kožo« oz. »videti v lonec« drugega. Pogovarjajte se o svojih čustvih, strahovih, željah, problemih, kolikor je le mogoče. Soodgovorni ste za dobre odnose, v katerih naj ne bo prostora za agresivno izražanje jeze.

Sočutje in jeza

• Zamišljaj si svojo hudo jezo na nekoga. Potem skušaj hkrati čutiti toplino in skrb do tega človeka, skušaj se postaviti v njegovo kožo, ga razumeti.

To ti bo verjetno pretežko, saj močna jeza ni združljiva s sočutjem. Večina ljudi se mora najprej pomiriti, da bi se lahko vživljali v drugega, ga razumeli in čutili z njim. Več ko premoreš sočutja/empatije do drugega v situaciji, manjša bo tvoja jeza in manj verjetno bo tvoj odziv agresiven. Za preprečevanje in obvladovanje hude jeze lahko torej veliko storiš tudi z razvijanjem svojih veščin empatije.

Uzri dobro v ljudeh in odnosih

Pri obvladovanju jeze ti lahko pomaga tudi, da se osredotočiš na pozitivne stvari v tvojem odnosu z osebo, do katere pogosto čutiš jezo. Potem lahko bolj dobronamerno dojemaš in rešuješ situacijo. Lahko tudi našteješ dobre lastnosti te osebe in se spomniš, kaj dobrega je že storila zate in kaj prijetnega sta že skupaj doživela, pa kaj še bosta. Po tem ti bo vedenje drugega, ob katerem se jeziš, postalo manjši ali vsaj drugače razumljen problem. Svojo pozornost lahko usmeriš v prijaznost, potrpežljivost, prizanesljivost, se bolj odpreš za dobro v sebi in v drugih. S tem lahko izboljšaš svojo komunikacijo in odnose z drugimi ter posledično kakovost svojega življenja.

Razmisli, kako z jezo v bodoče

Vprašaj se, kako hočeš v prihodnje reagirati v situaciji, kjer ti jeze še ne uspeva obvladati. Lahko se odločiš za izbiro drugačnega miselnega, čustvenega in vedenjskega odziva kot doslej. Lahko skušaš drugače vplivati na ravnanje drugih in na okoliščine, lahko pa prilagodiš stvari pri sebi.

• Vprašaj se, kaj si v resnici želiš namesto dosedanjega odzivanja.

Odloči se, ali se v določenih situacijah sploh hočeš jeziti. Razmisli, če v njih sploh obstajajo dobri razlogi za jezo. Morda ugotoviš, da jih ni, saj te ravnanje drugega v resnici ne ogroža in ne pomeni nič hudega zate. Če pa je vedenje drugega zate res nesprejemljivo, se vprašaj, kaj lahko storiš, da se to prepreči ali popravi, omili, ustavi. 

• Ti bo jeza v pomoč pri tem, ali te bo le ovirala?
• Lahko jezo koristno, primerno uporabiš?

Morda pa v tisti situaciji obstaja boljši način od jeze, da dosežeš svoj namen. Vredno je razmisliti.

Izbirčno ob »povabilih k jezi«

Dnevno dobiš številna »povabila k jezi«. Gre za vse, kar se zgodi v tebi ali izven tebe, glede česar bi se dalo jeziti, a se ni nujno treba. Lahko se odločiš, da povabila za jezo ne sprejmeš, glede tega imaš izbiro. Že to, da si vzameš čas za razmislek o situaciji, preden se odzoveš, pomeni, da zavračaš avtomatsko reagiranje z jezo. Tvoj cilj naj ne bo zavrniti vsako povabilo k jezi, pač pa bolj premišljeno izbrati, katero povabilo sprejmeš. Odslej se lahko drugače odzivaš, ko bodo v tvojem vsakdanu prihajala ta »nespodobna vabila«. Morda jih večkrat vljudno odsloviš.