Skoči do osrednje vsebine

Kaj se skriva v ozadju medosebne privlačnosti?

Avtor: Tjaša Malis in Kiara Marinič, projekt Oh, ta ljubezen!

Če je privlačnost obojestranska, potem se naša naklonjenost do te osebe še okrepi. Takšna srečanja se nam zgodijo v živo, v času sodobne tehnologije pa lahko tudi virtualno. V uporabi je brskanje po spletnih aplikacijah za zmenke – drsanje v desno, če nam je oseba všeč, drsanje v levo, če nam ni ... Če se nam zdi oseba privlačna na prvi pogled, lahko njen spletni profil dodatno raziščemo in se odločimo, ali ji bomo poslali kakšno sporočilo. V živo ali virtualno lahko torej zaznavamo posameznikove fizične lastnosti kot estetske, zato pride do fizične privlačnosti, ki lahko v nas zbudi čustven in telesni odziv.

Kaj je fizična privlačnost?

Fizična privlačnost predstavlja doživljanje posameznikovih fizičnih lastnosti kot estetskih. Ta občutek se običajno pojavi v trenutku in sproži čustven odziv ter telesno vzburjenost. Ljudje se med seboj razlikujemo v tem, kaj dojemamo kot fizično privlačno.

Kaj vpliva na fizično privlačnost?

Telesna in obrazna simetrija sta pomembna kazalca fizične privlačnosti, ampak je pri tem pomembna zmernost, saj lahko popolna simetrija deluje moteče. Povprečne obrazne in telesne lastnosti so privlačnejše kot ekstremi. Pomembni so tudi obrazni izrazi, saj so ljudje pogosteje zaznani kot privlačni, ko se smejijo. Poleg vidnih prvin pa na fizično privlačnost vplivajo tudi nekatere nevidne prvine, kot so glas in telesni vonj.

Ali je fizična privlačnost sploh pomembna?

Čeprav se ljudje radi ponašamo, da so nam pomembne osebnostne lastnosti in vrednote partnerja/partnerke, pa študije kažejo, da imajo pri izbiri partnerja/partnerke fizične lastnosti večjo težo. Pri dolgoročnih zvezah naj bi moški dajali večji poudarek fizičnemu izgledu partnerke/partnerja kot ženske, pri kratkoročnih zvezah pa razlik ni. Fizična privlačnost je le en vidik medosebnih odnosov in ne sme biti edini ali glavni dejavnik pri izbiri partnerja/partnerke. Pomembno je, da se osredotočimo na druge lastnosti, kot so iskrenost, zanesljivost, spoštovanje in ostale značilnosti, ki so ključne za dolgoročno srečo v zvezi.

Izražanje obojestranske naklonjenosti in njeni učinki

Objestranska naklonjenost je izraz, ki se navezuje na vzajemno izražanje naklonjenosti med osebami.

Posamezniki/posameznice imajo rajši svoje izbrance/izbranke, če vedo, da je naklonjenost vzajemna. Tako so osebe, ki so v razmerju, kjer je prisotna obojestranska naklonjenost, bolj zadovoljne. Nasprotno pa, kadar naklonjenost ni obojestranska, lahko pride do stresa  in nezadovoljstva v partnerskem razmerju.

Kako lahko izražamo obojestransko naklonjenost?

Naklonjenost lahko izražamo besedno tako, da se o čustvih pogovarjamo, jih izražamo z besedami (npr. rada te imam, rad te imam), se pogovarjamo o načrtih  za prihodnost itd. Nebesedno naklonjenost pa izražamo preko očesnega stika, s prijetnim glasom  in obrazno mimiko, prijaznim dotikom, objemom, poljubom …

Pomen osebnostnih značilnosti v romantičnem razmerju

Osebnostne značilnosti ob vstopu v krajše romantično razmerje  niso tako pomembne, saj v tistem času igra večjo vlogo fizična privlačnost med osebama, tudi spolno vzburjenje ipd. Ko pa osebe vstopijo v dolgoročnejše razmerje, so precej bolj pozorne na  prisotnost socialno zaželenih osebnostnih lastnosti, kot so npr. inteligentnost, prijaznost in iskrenost.

Viri:

Condon, J. W. in Crano, W. D. (1988). Inferred evaluation and the relation between attitude similarity and interpersonal attraction. Journal of Personality and Social Psychology, 54(5), 789–797. https://doi.org/10.1037/0022-3514.54.5.789

Dainton, M., Stafford, L. in Canary, D. J. (1994). Maintenance strategies and physical affection as predictors of love, liking, and satisfaction in marriage. Communication Reports, 7(2), 88–98. https://doi.org/10.1080/08934219409367591

Emanuele, E. (2008). Of love and death: the emerging role of romantic disruption in suicidal behavior. Suicide and Life-Threatening Behavior, 38(4), 481–482. https://doi.org/10.1521/suli.2008.38.4.482

Floyd, K., Hess, J. A., Miczo, L. A., Halone, K. K., Mikkelson, A. C. in Tusing, K. J. (2005). Human affection exchange: VIII. Further evidence of the benefits of expressed affection. Communication Quarterly, 53(3), 285–303. https://doi.org/10.1080/01463370500101071

Germine, L., Russell, R., Bronstad, P. M., Blokland, G. A., Smoller, J. W., Kwok, H., ... in Wilmer, J. B. (2015). Individual aesthetic preferences for faces are shaped mostly by environments, not genes. Current Biology, 25(20), 2684–2689. https://doi.org/10.1016/j.cub.2015.08.048

Gupta, S. (2022). What is physical attraction? Verywell Mind. https://www.verywellmind.com/what-is-physical-attraction-5220624

Swami, V. in Furnham, A. (2007). The psychology of physical attraction. Routledge.

Jan, M., Soomro, S. in Ahmad, N. (2017). Impact of social media on self-esteem. European Scientific Journal, 13(23), 329-341.

Kenny, D. A. (1994). Interpersonal perceptions. Guilford.

Luo, S. in Zhang, G. (2009). What leads to romantic attraction: Similarity, reciprocity, security, or beauty? Evidence from a speed‐dating study. Journal of Personality, 77(4), 933–964.  https://doi.org/10.1111/j.1467-6494.2009.00570.x

 Mulford, M., Orbell, J., Shatto, C. in Stockard, J. (1998). Physical attractiveness, opportunity, and success in everyday exchange. American Journal of Sociology, 103(6), 1565-1592.

Regan, P. C. in Berscheid, E. (1997). Gender differences in characteristics desired in a potential sexual and marriage partner. Journal of Psychology and Human Sexuality, 9(1), 25–37. https://doi.org/10.1300/J056v09n01_02

Regan, P. C., Levin, L., Sprecher, S., Christopher, F. S. in Gate, R. (2000). Partner preferences: what characteristics do men and women desire in their short-term sexual and long-term romantic partners?. Journal of Psychology and Human Sexuality, 12(3), 1–21. https://doi.org/10.1300/J056v12n03_01

Walster, E., Aronson, V., Abrahams, D. in Rottman, L. (1966). Importance of physical attractiveness in dating behavior. Journal of Personality and Social Psychology, 4(5), 508–516. https://doi.org/10.1037/h0021188