Kaj je varanje in kaj ne? Odvisno koga vprašaš

Romantični odnosi so ena izmed najpogostejših tem v naših življenjih. O njih se pogovarjamo s prijatelji, poslušamo ljubezenske pesmi, gledamo romantične komedije in sanjarimo o osebi, ki nam je všeč. Ker so romantični odnosi predvsem v mladostništvu nekaj novega in zanimivega, je pomembno, da se zavedamo, kaj je značilno za dobre in zdrave romantične odnose. Zanje je značilno, da sta partnerja predana drug drugemu, se spoštujeta, si zaupata, imata odprte in odkrite pogovore, sta skrbna in zvesta. Če odnosi temeljijo na intimnosti in dobri komunikaciji, to prispeva k boljši samopodobi in zadovoljstvu z zvezo. Pri tem imajo pomembno vlogo tudi vrednote, ki jih imata partnerja o medosebnih odnosih, saj te usmerjajo naše odločitve in vedenje v odnosu. Če imata partnerja podobne vrednote ali jih znata uspešno in spoštljivo usklajevati, lahko to poglobi njun odnos in preprečuje prepire ter nestrinjanja. V nasprotnem primeru lahko različne vrednote postanejo vir napetosti med partnerjema. Pomemben je odkrit pogovor o vrednotah glede romantičnih razmerij.

Kaj je varanje v romantičnih odnosih?

Na splošno je nezvestobo mogoče razumeti kot vključevanje v čustvene ali spolne odnose zunaj dogovorjenih meja razmerja. To lahko vključuje vedenja, kot so spogledovanje, čustvena povezanost, spolni odnos ali uporaba pornografije. Danes je zaradi telefonov in družbenih omrežij varanje še bolj zapleteno, saj se lahko dogaja tudi preko zaslona. Veliko ljudi takšno varanje doživlja enako boleče kot varanje »v živo«. Varanje zato ni vedno le fizična oz. spolna prevara – v nekaterih primerih so lahko težave v razmerju delno posledica drugačnega dojemanja nezvestobe. To kar en partner dojema kot varanje, lahko drugi dojema kot neškodljivo dejanje.

Zakaj ljudje varajo?

Pri odraslih in mladostnikih obstaja veliko različnih razlogov za vključevanje v varanje. Najpogosteje je to zaradi nezadovoljstva v zvezi (npr. pomanjkanje komunikacije ali razumevanja, nezadostna intimnost ali naklonjenost), želja po več spolnih partnerjih, maščevanje, jeza ali ljubosumje ter privlačnost oz. zaljubljenost v drugo osebo. Prav tako nekaterim to predstavlja navdušenje ali izziv.

Ali obstaja samo ena vrsta nezvestobe?

Nezvestobo delimo na spolno, čustveno in spletno. Te vrste nezvestobe se lahko prepletajo, lahko pa se pojavijo ločeno. Spolno nezvestobo na splošno razumemo kot vključevanje v spolna dejanja z nekom, ki ni primarni partner in zajema širok nabor dejanj, od poljubljanja in ljubkovanja do spolnih odnosov. Za to vrsto varanja se ljudje najpogosteje strinjajo, da zares predstavlja varanje. Čustveno varanje je bolj zapleteno, saj zajema zelo različna vedenja. Vključuje vsa dejanja, ki presegajo meje običajnih prijateljskih odnosov. Gre za to, da se čustveno zbližaš z nekom (se zaljubiš, mu zaupaš bolj kot partnerju, z njim preživljaš veliko časa, z njim deliš skrivnosti, skrivaš odnos pred partnerjem itd.). Spletno varanje pa poteka na internetu, družabnih omrežjih in vključuje vedenja, kot so pošiljanje spogledljivih sporočil ali slik, uporaba aplikacij za zmenke, gledanje pornografije. Čeprav se vse dogaja na telefonu, je za partnerja to lahko zelo resnično in boleče. Zanimivo je, da raziskave kažejo, da moške pogosto bolj prizadene spolna nezvestoba, ženske pa bolj čustvena.

Ali je varanje povsod enako razumljeno?

V »zahodnih« državah nezvestobe običajno ne odobravajo oz. je ne sprejemajo. V drugih je strogo zavračana, medtem ko so drugje bolj strpni do takega vedenja. A tudi znotraj iste kulture, države se prepričanja o varanju razlikujejo. Zaradi tega nezvestobo najbolje opredelijo vpleteni partnerji sami.

Kakšne so posledice varanja?

Varanje močno zamaje odnos, saj se po prevari ob partnerju ne počutimo več varno, sprejeto in ljubljeno. Pogosto čutimo jezo, sram, krivdo in ljubosumje ter razočaranje nad partnerjem. Poleg tega varanje vpliva tudi na našo samopodobo in zaupanje v prihodnje odnose. Prevarani posamezniki lahko doživljajo tudi fizične simptome, kot so nespečnost, izguba teže, težave s koncentracijo ter pomanjkanje apetita. Ob prevari se posameznik sprašuje, vrednoti in ocenjuje, ali je še pripravljen nadaljevati zvezo. Ljudje imamo namreč različna merila o tem, kdaj je še vredno ostati v zvezi in kdaj je partner predaleč prestopil mejo. Na tem mestu se je potrebno s partnerjem odkrito pogovoriti o naših vrednotah, vezanih na romantične odnose.

Ali lahko varanje preprečimo?

Posamezniki v romantičnih razmerjih kljub najboljšim namenom kdaj prestopijo meje, ki jih je postavil partner. Najverjetneje bi vedenje o tem, kaj partner pojmuje kot nezvestobo in razumevanje perspektive partnerja preprečilo razpad razmerja. Varanje lahko v nekaterih primerih torej preprečimo z odkritim pogovorom o tem, kaj za nas predstavlja varanje in s tem partnerju predstavimo naše meje in pričakovanja o razmerjih.

Viri:

Barta, W. D. in Kiene, S. M. (2005). Motivations for infidelity in heterosexual dating couples: The roles of gender, personality differences, and sociosexual orientation. Journal of Social and Personal Relationships, 22(3), 339–60. https://doi.org/10.1177/0265407505052440

Feldman, S. S., Cauffman, E., Jensen, L. A. in Arnett, J. J. (2000). The (un) acceptability of betrayal: A study of college students' evaluations of sexual betrayal by a romantic partner and betrayal of a friend's confidence. Journal of Youth and Adolescence, 29(4), 499–523.

Guadagno, R. E. in Sagarin, B. J. (2010). Sex Differences in Jealousy: An Evolutionary Perspective on Online Infidelity. Journal of Applied Social Psychology, 40(10), 2636–55. https://doi.org/10.1111/j.1559-1816.2010.00674.x

Leeker, O. in Carlozzi, A. (2014). Effects of sex, sexual orientation, infidelity expectations, and love on distress related to emotional and sexual infidelity. Journal of Marital & Family Therapy, 40, 68–91. https://doi.org/10.1111/j.1752-0606.2012.00331.x

Lonergan, M., Brunet, A., Rivest-Beauregard, M. in Groleau, D. (2021). Is romantic partner betrayal a form of traumatic experience? A qualitative study. Stress and Health, 37(1), 19–31. https://doi.org/10.1002/smi.2968                  

Mark, K. P. in Haus, K. R. (2014). Extradyadic relations. V A. C. Michalos (ur.), Encyclopedia of quality of life and well-being research (str. 2102–2105). Springer.

Valor-Segura, I., Sáez, G. in Buunk, A. P. (2022). Cultural differences and similarities in correlates of infidelity. V T. DeLecce in T. K. Shackelford (ur.), The Oxford Handbook of Infidelity (str. 140–52). Oxford University Press eBooks.

Whitty, M. T. (2005). The realness of cybercheating: Men's and women's representations of unfaithful Internet relationships. Social science computer review, 23(1), 57–67. https://doi.org/10.1177/0894439304271536