#to sem jaz

Virusni hepatitis

Avtor: prim. doc. dr. Alenka Trop Skaza, dr. med., specialistka epidemiologije

Ob spolnih odnosih lahko pride do okužbe z virusom hepatitisa B in virusom hepatitisa C.

Hepatitis B

Hepatitis B je ena od oblik virusne okužbe jeter - zlatenice. Povzroča jo mikroorganizem – virus, za katerega je značilno, da živi in se razmnožuje v celici. Inkubacijska doba je od 4 do 28 tednov. Približno teden do dva pred izbruhom bolezni ima bolnik lahko slabši tek, je utrujen, toži zaradi slabosti, ima glavobol in povišano telesno temperaturo. Lahko ima drisko ali je zaprt. Urin je lahko temen, blato pa svetlo obarvano. Nekatere srbi koža.

Ti bolezenski znaki so prisotni pri manjšem številu okuženih, saj večina oseb, ki se z virusom okuži, okužbo preboli brez znakov okužbe (simptomov).

Če ima bolnik značilen potek bolezni, okužbo takrat dokažemo s preiskavo krvi. Pri ostalih, ki so brez znakov okužbe, okužbo ugotovimo slučajno (npr. pri krvodajalskih akcijah ali pri pregledu krvi nosečnic). O okužbi okuženo osebo obvestimo.

Približno 10 odstotkov oseb, ki prebolijo okužbo z virusom hepatitisa B, ostanejo trajni klicenosci. To pomeni, da so doživljenjsko kužni in da lahko okužijo druge osebe. Trajni klicenosci se lahko počutijo popolnoma zdravi, lahko pa se počutijo slabo. Pri teh bolnikih govorimo o kronični obliki hepatitisa.

Virus hepatitisa B se nahaja v krvi, slini, spermi, vaginalnem izločku, urinu in mleku doječe matere. Najpogostejši način prenosa je spolni stik. Danes je prenos s krvjo in krvnimi derivati, ki je bil včasih pogost, redek. Vso kri, ki jo zberejo ob krvodajalskih akcijah, testirajo na prisotnost virusa. Med odvisniki od drog se hepatitis B širi z okuženimi oziroma neočiščenimi iglami, ki jih intravenski uživalci nedovoljenih drog souporabljajo. Na enak način se okužba prenaša pri tetoviranju oziroma uporabi okuženih predmetov za prebadanje kože. Možen je tudi prenos okužbe od matere, ki je okužena, na otroka v času nosečnosti preko posteljice. Novorojenček se lahko okuži tudi pri porodu.

tattoo artist gf69cf0269 1920
Okužba s hepatitisom B se lahko prenaša tudi pri tetoviranju oziroma uporabi okuženih predmetov za prebadanje kože.

Zdravljenje hepatitisa B

Zdravila za bolezen ne poznamo, a poznamo učinkovito cepljenje, ki pri neokuženih osebah okužbo z virusom hepatitisa B preprečuje. Vsi, ki prihajajo v tesnejši stik (družinski člani, spolni partnerji okuženih oseb, intravenski uživalci drog, dializni bolniki, zdravstveno osebje…) z okuženimi osebami, se lahko cepijo proti hepatitisu B. Družinske člane in spolne partnerje trajnih klicenoscev napotimo na preiskavo krvi, s katero ugotovimo, če se morda še niso okužili. Če do okužbe ni prišlo, jim svetujemo cepljenje. Običajno so dovolj 3 doze cepiva v obdobju 6 mesecev, ki jih damo v mišico nadlahti. Če se materi, ki je kronična klicenoska, rodi otrok, ga takoj po porodu zaščitimo s cepivom in s cepljenjem nadaljujemo v prvih mesecih življenja. Oseba, ki je cepljena, je varna pred okužbo do konca življenja, tudi če živi z osebo, ki je trajen klicenosec.

Pred spolnim prenosom okužbe varuje tudi kondom.

Hepatitis C

Hepatitis C velikokrat poteka prikrito. Brez zdravljenja lahko vodi v cirozo jeter in raka jeter. Cepljenja proti okužbi z virusom hepatitisa C še ni na voljo, a bolezen je mogoče zdraviti. Zato je smiselno, da poznamo nevarnosti bolezni in se odločimo za testiranje, če menimo, da smo lahko okuženi.

Virus hepatitisa C se prenaša najpogosteje preko okužene krvi ali krvnih pripravkov, možen je prenos z okužene matere na novorojenca, prenos pri spolnem stiku z okuženo osebo in med družinskimi člani zlasti pri souporabi pribora za osebno higieno.

Pred okužbo nas lahko varuje tudi življenjski slog, ki dopušča kar najmanj možnosti za to, da bi se okužili. Virusu hepatitisa C so še posebej izpostavljeni ljudje, ki intravenozno uživajo droge, tveganje za okužbo je prisotno tudi pri neprofesionalnem tetoviranju in prebadanju telesa, kjer pripomočki niso sterilizirani.

V Sloveniji je registriranih približno 2.500 bolnikov s hepatitisom C, medtem ko je v sosednjih državah stopnja razširjenosti do petnajstkrat večja. Vprašanje je, ali je res razširjenost hepatitisa C tako nizka ali pa se premalo ljudi zaveda nevarnosti te bolezni in se ne odločijo za testiranje. Trenutno so z virusom hepatitisa C okuženi trije odstotki celotne svetovne populacije, kar predstavlja 180 milijonov ljudi. V razvitih deželah je okužba z virusom hepatitisa C najpogostejši vzrok za kronično vnetje jeter (kronični hepatitis), vzrok za 40 odstotkov primerov odpovedi delovanja jeter, vzrok za 60 odstotkov primerov raka na jetrih in neposredni vzrok za 30 odstotkov presaditev jeter. Bolezen je nevarna predvsem zaradi prikritega poteka in velike razširjenosti.

Vprašanja vrstnikov

Vsa vprašanja