Skoči do osrednje vsebine

Kontracepcijske tablete

Avtor: Tinkara Srnovršnik, dr. med., specialistka ginekologije in porodništva

Kontracepcijske tablete večinoma vsebujejo kombinacijo obeh ženskih spolnih hormonov estrogena in progestogena (t.i. kombinirane tablete), obstajajo pa tudi takšne, ki vsebujejo samo progestogen (t.i. mini tabletka)

Preprečujejo ovulacijo (sproščanje jajčeca iz jajčnika) in zgostijo sluz v materničnem vratu, da ta postane težje prehoden za semenčice. Kontracepcijske tablete ob rednem in doslednem jemanju sodijo med najzanesljivejše metode za preprečevanje neželene nosečnosti.

Prednosti:

Pomanjkljivosti:

  • glede na zdravstveno stanje so primerne za vse ženske;
  • dolgoročno jemanje tablet zmanjša tveganje za vnetje rodil ter raka na maternici in jajčnikih;
  • menstruacije postanejo redne, blažje in manj boleče;
  • manj je aknavosti in drugih težav s kožo;
  • manj je cist na jajčnikih;
  • kritje iz zdravstvenega zavarovanja.
  • potrebno je vsakodnevno jemanje;
  • potreben je zdravniški recept.

Obstaja več različnih režimov jemanja tablet: pri režimu 21/7 po 21 dnevih jemanja sledi enotedenski premor brez tablet, v katerem pride do krvavitve, nato se natanko po enem tednu prične z novim zavojčkom-zaščita ostaja visoka tudi med enotedenskim premorom; pri režimih 21+7, 24+4 in 26+2 pa se tabletke jemlje neprekinjeno, brez premorov, saj je že sestava tabletk takšna, da pride na koncu zavojčka do krvavitve. Z jemanjem je potrebno pričeti na prvi dan menstruacije, jemlje se jih vsak dan ob približno istem času.

Tveganje:

kombiniranih kontracepcijskih tablet ne predpisujemo ženskam, ki imajo:

  • obolenja srca in ožilja (npr. po možganski ali srčni kapi);
  • zgodovino krvnih strdkov ali znano motnjo strjevanja krvi;
  • raka dojke;
  • doječim materam;
  • ženskam, ki imajo zvišan krvni pritisk ali so predebele (ITM ≥35);
  • sladkorno bolezen z zapleti;
  • kadilkam, ki so starejše od 35 let;
  • ženskam, ki imajo migreno z avro;
  • nekatera obolenja jeter;
  • nekatera revmatična obolenja (npr. sistemski eritematozni lupus).

Lahko se pojavijo neprijetni stranski učinki, ki pa so običajno prehodne narave in izzvenijo v prvih nekaj mesecih:

  • pojav vmesnih rjavih in/ali krvavih izcedkov;
  • zelo šibke menstruacije ali izostanek menstruacije (odvisno od vrste tablet);
  • porast telesne teže (običajno prehodne narave in na račun zadrževanja vode v telesu);
  • glavobol;
  • napetost v dojkah;
  • sprememba razpoloženja;
  • upad libida.

Kdaj je treba z jemanjem prenehati?

  • ob pojavu krvnih strdkov (najpogosteje v goleni, ki postane otečena, boleča, pordela) ali pojavu težkega dihanja s slabim počutjem (sum na strdek v pljučih!) ali nenadnim kašljem brez vzroka;
  • ob porastu krvnega tlaka ali prevelikem porastu telesne teže;
  • ob pojavu hudih glavobolov ali poslabšanju že obstoječih;
  • težave z vidom ali govorom;
  • vrtoglavica ali omedlevica;
  • šest tednov pred operativnim posegom, ki zahteva daljše mirovanje (imobilizacijo);
  • 1-3 mesece pred načrtovano zanositvijo, da se vzpostavi ponovno delovanje jajčnikov in prične z jemanjem preparatov folne kisline.

Zanesljivost tabletk:

Pri teoretični, idealni rabi je zanesljivost kontracepcijskih tablet 99,7-odstotna (v enem letu zanosi le 0,3% uporabnic), realno pa je zaradi različnih vplivov (npr. neredno jemanje, vpliv presnove, …) nekoliko nižja (okoli 93–97 %).

Vzroki za neučinkovitost:

  • pozabljene in/ali prepozno vzete tablete;
  • sočasno jemanje nekaterih zdravil, ki vplivajo na presnovo kontracepcijskih tablet v jetrih (npr. nekatera zdravila za epilepsijo, šentjanževka);
  • nekatere bolezni prebavilih, pri katerih pride do zmanjšanje absorpcije tablet;
  • driska/bruhanje 2 uri po zaužitju tablete.