Pojdi na vsebino
Skupnost za mlade z vprašanji, o katerih je lažje pisati, kot govoriti.

#Učenje

  • Kako lahko izboljšaš svojo motivacijo za učenje?

    Poskusi raziskati svoje motivacijske vzorce.

    Tako lažje razumeš, kaj se dogaja v tvojih mislih in kako z njimi vplivaš na svoja pričakovanja, posledično pa tudi na uspeh. Poskusi ugotoviti, kdaj in pri katerih področjih te žene notranja motivacija in kdaj potrebuješ bolj zunanjo motivacijo za učenje. Razišči, kakšni so tvoji učni cilji - kdaj se učiš zato, da bi razumel in obvladal snov, kdaj za oceno, kdaj za izkazovanje znanja ali tekmovanje z drugimi, kdaj pa se raje učenju izogneš. Poskusi ugotoviti, kakšna so tvoja pričakovanja – kje se počutiš, da si lahko uspešen, kje bi se še želel izboljšati.

  • Motivacija pri učenju

    Ali se ti kdaj zgodi, da se težko pripraviš k učenju? Kaj meniš, kakšni so razlogi za to?

    Morda se ti je nakopičilo preveč snovi, morda je snov zahtevna ali pa se ti ne zdi zanimiva. Morda si bil pri učenju tega predmeta že kdaj neuspešen?

  • Kako lahko ukrotimo perfekcionizem pri šolskem delu?

    Če se v zapisu o perfekcionizmu prepoznaš, ti priporočamo, da najprej globoko vdihneš in premisliš o vprašanju, ali ljudje v življenju resnično zmoremo delovati oz. opravljati naloge 100 % popolno.  Nato globoko vdihni še enkrat in poskusi z vsako izmed nalog, ki so pred teboj, začeti »po malo«. Tako boš lažje usklajeval tudi vse delovne obveznosti. Skušaj se osredotočiti le na to, da delo opraviš dovolj dobro, ne pa tudi, da je naloga opravljena vrhunsko.

     

  • Obvladajmo perfekcionizem

    Nastja je bila v osnovni šoli vselej odlična učenka. Tudi sedaj, ko obiskuje drugi letnik gimnazije, se trudi pridobiti odlične ocene. Šolskemu delu posveti veliko časa. Čeprav neko učno snov že pozna, jo skuša pogosto raziskati še malo bolj, saj si želi pri preizkusu znanja zagotoviti petico. Snov želi obvladati do potankosti, učenju pa lahko nameni tudi po več ur dnevno. Druženju s prijatelji se je že večkrat zaradi poglabljanja v šolske vsebine odpovedala. Ob prav dobri oceni se ne počuti dobro. »Le kako si je lahko dopustila takšno napako, kot jo je naredila pri 3. nalogi?« Meni, da ji je s takšnim rezultatom dela spodletelo, sprašuje pa se tudi, ali s tem ni morda razočarala tudi staršev in profesorja. S svojim dosežkom sama zagotovo ni zadovoljna.

  • Imam tremo pred govornim nastopanjem - kaj pa zdaj?

    Stati pred občinstvom in mu podajati informacije ni enostavna stvar. Večina ljudi v takšni situaciji občuti tremo. Trema se navadno pojavi v vseh situacijah, ki so za nas pomembne in pravzaprav predstavlja strah, zaskrbljenost ali negotovost glede tega, kako bomo z nalogo opravili. Morda imamo občutek, da se na dejavnost nismo dovolj pripravili, zato tremo občutimo še močneje. Je pravzaprav neke vrste strah oziroma vrsta tesnobnosti/anksioznosti. Predlagamo ti, da glede uravnavanja anksioznih občutij pokukaš še sem (povezava na vsebine iz sklopa Anksioznost).

  • S paradižiniki nad odlašanje ali pomodoro tehnika

    Pomodoro tehniko je leta 1980 razvil Francesco Carillo, ime pa je dobila po kuhinjskem merilniku časa, ki po obliki spominja na paradižnik (it. Pomodoro). Za izvedbo Pomodoro metode potrebuješ le pet korakov in (kakršno koli) uro ali štoparico.

  • Kako lahko premagamo odlašanje?

    Če si v zapisih o odlašanju prepoznal svoje vedenje, ti bodo morda naslednji napotki v pomoč pri tem, da tokrat »odložiš« odlašanje.

  • Kako vemo, ali smo se ujeli v krog odlašanja?

    Pred Petrom je bila šolska obveznost, s katero je že nekaj časa odlašal. O ocenjevanju iz zgodovine je vsak dan razmišljal in ker zgodovine ne mara preveč, je misel na učenje tega predmeta zbujala neprijetne občutke. Raje bi čas, ki ga mora nameniti učenju, preživel drugače – tako je učenje zamenjal z njemu prijetnejšimi dejavnostmi, ob tem pa si je vselej obljubil, da bo z učenjem pričel nekoliko kasneje. 

  • Kako naprej, ko se nam pri učenju zatakne?

    Pri učinkovitem učnem delu in opravljanju šolskih obveznosti lahko naletimo na različne ovire in preglavice. Ob težavah z načrtovanjem učnega dela se lahko ujamemo še v krog odlašanja ali pa občutimo tremo pred nastopanjem. Ovira nas lahko tudi močna želja po tem, da bi z vsako dejavnostjo karseda odlično opravili. To je le nekaj izmed ovir, ki vplivajo na našo delovno ali učno učinkovitost in so podrobneje predstavljene v člankih, do katerih lahko dostopaš preko spodnjih povezav:

  • Naredimo si izpiske

    Zapiski in izpiski so temeljni kamen v procesu učenja. Po pregledu in prvem branju snovi pride čas za aktivno delo, ki zajema podrobno branje in izpisovanje ključnih besed v eno izmed različnih razpoložljivih oblik zapiskov. Vsi poznamo linearno obliko zapisovanja, saj je ta način najpogostejši v šoli. V tej obliki zapiskov ima vsaka snov svoj naslov, ki mu sledi besedilo, bodisi v celih povedih ali v posamičnih stavkih v vrsticah (alineje). Poznamo tudi miselne vzorce, pri katerih uporabljamo tudi barve za boljšo preglednost. Obstaja pa še več drugih načinov zapisovanja.

     

  • Nekaj besed o učenju iz zvezka ali učbenika

    Sprotno učno delo, ki ga opravimo po pouku, je najbolje pričeti z domačimi nalogami, saj so navadno vezane na snov tistega dne. Tako izkoristimo svoj spomin, saj na dan, ko smo se pri pouku o določeni vsebini pogovarjali, v spominu ostane približno 40 odstotkov slišanega pri pouku (seveda, če smo pouk zbrano poslušali). S takim pristopom k šolskemu delu nam bo lažje obnoviti in utrditi nove učne snovi in opraviti naloge, ki so pred nami.

  • Pripravimo si delovni prostor

    Preden se lotimo učenja, ki smo ga predvideli z urnikom oziroma načrtom učnega dela, je pomembno, da imamo pripravljen tudi delovni kotiček.

  • Organizirajmo si čas za učenje

    Učno delo brez načrta se pogosto lahko razvleče čez cel dan. Če se takemu pristopu k učnim obveznostim pridruži še odlašanje, zaradi katerega se nam naloge lahko nakopičijo, dobimo občutek, da je dela vse več in več. Da bi se v največji meri temu izognili, si je priporočljivo strukturirati delovni dan. 

  • Učenje kot proces in dejavniki uspešnega učenja

    S trenutkom, ko se rodimo, se prične naše učenje in nas spremlja skozi vse življenje. Dejstva, da se učimo, se pogosto tako niti ne zavedamo. Le pomislimo na to, kako se naučimo hoditi, uporabljati barvice ali pripraviti okusen zajtrk. Z vsem, kar počnemo, se učimo, na podlagi izkušenj in že znanega pa gradimo nova in nova znanja.

  • Učenje

    Ste kdaj pomislili, kaj znate? Česa ste bili sposobni ob rojstvu in kaj znate danes?

  • Učenje

    Učenje je spreminjanje vedenja na osnovi izkušenj.

  • Mišljenje

    Ko se znajdemo v novem položaju, v katerem bi radi kaj dosegli, moramo uporabiti zmožnost, ki ji pravimo mišljenje.