pomoč

Odgovor svetovalke:

Draga Carica,

najprej te lepo pozdravljam. Veseli me, da si izbrala To sem jaz kot zaupanja vrednega sogovornika. Veseli me, da si ponosna nase, ko si zmogla presekati s šolanjem na dveh srednjih šolah hkrati. In veseli me, da si ohranila stik z glasbo in si ob tem poiskala še druge hobije. Vse to kaže na to, da imaš notranje moči, ki ti bodo zelo prav prišle pri spopadanju s težavami. In ja, vredna si, da ti odgovorimo, zelo vredna, edinstvena, neponovljiva. 

Tvoj zapis sem skrbno prebrala. Zelo jasno, konkretno in nazorno si opisala svoje težave. V kolikor na kratko povzamem tvoj zapis. Sebe opredeljuješ kot perfekcionistko, z obsesivnimi mislimi, anksioznostjo, ki je vezana tako na šolsko delo in odnose. Sebe ocenjuješ kot vredno takrat, ko tvojemu vedenju in opravljenemu delu sledi pohvala drugih. Imaš podporo šolske svetovalne službe, v aprilu si naročena pri kliničnem psihologu z namenom poglobljene diagnostike in oblik pomoči. Verjetno, glede na zapis, sklepam, da si odlična učenka, čeprav se čudiš o višini svojih razultatov, pred odločitvijo, da prenehaš, si še poleg gimnazije obiskovala srednjo glasbeno šolo. Tu si na vsak način hotela ustreči ciljem učiteljice in povozila svoje potrebe in želje. 

Do sebe imaš, kot praviš, visoka pričakovanja. Morala bi delati še več, če temu ni tako, nisi vredna življenja zapišeš, ker ne boš po tvojem menju izpolnila tudi pričakovanj drugih. Ob tem pa se ti pojavljajo še kot praviš prisilne, obsesivne misli, ki so zate naporne, obremenjujoče in te, kot praviš spravijo v jok. Prepravljajo te skrbi, kako bo s tabo, bom kdaj dovolj dobra, me bodo še imeli radi, me bodo sprejemali, v kolikor ne bom odlična, najboljša, dobra, z napakami, lahko to, da naredim kakšno napako  sprejmem?

Čeprav se ti bo mogoče zdelo, da gre za izgubo časa in lenarjenje, bi ti predlagala, da za namene sprostitve, preusmerjanja pozornosti začneš s prakso tehnik sproščanja (trebušno dihanje, progresivna mišična relaksacija...) - glej povezavo https://www.tosemjaz.net/razisci/custva-in-psihicne-stiske/?topic=38. Bi to šlo?

V nadaljevanju pa te želim usmeriti v razmišljanje - ob kakšnih rezultatih v šoli bi ti zase še rekla, da si dobra? Je to tudi takrat, ko dobiš oceno 2, 3, 4 in ne vedno 5. Je možno, da poskusiš sprejeti ocene, ki so objektivno dobre in niso 5. To bi namreč pomenilo, da si dovoliš napako, spodrsljaj. Bi to šlo? Najbrž bi bilo to zate zelo naporno z veliko mero notranje napetosti. A kaj najslabšega se lahko zgodi ob oceni, ki po tvoji oceni ni popolna? Govoriva namreč o perfekcionizmu, ki je izrazito naporen in utrujajoč. Nemogoče je biti popoln, ker to pomeni popolno kontrolo nad vsem, znanje vsega kar ste se učili, prepričanje, da je potrebno vse znati in še več, do kam? Imam predlog - se lahko dogovoriva, da si za ta in prihodnji teden zapišeš, katere "napake" bi lahko tolerirala pri sebi v šoli, pri učenju, v odnosih, s samo seboj, in to spremljaš? Ob tem tudi misli in občutja, spremembe v telesu. V začetku bosta najbrž napor in napetost intenzivna, a bo ob več poskusih ta napetost začela upadati. Ko govoriva o razponu ocen, spregovoriva tudi o času, ki ga nameniš za učenje. Tu je smiselna omejitev in informacija sebi, toliko časa sem si namenila, potem pa je dovolj. V urniku, v kolikor ga imaš za popoldan, je pomembno zapisati tudi čas za prosti čas. Urnik naj vsebuje tudi obroke in pa čas za odhod v spanje. 

Spregovorila si tudi o obsesivnih mislih. V kolikor gre za samomorilne misle, morda tudi nagovor k samopoškodbenem vedenju, je pomembno, da o tem nujno spregovoriš s svetovalno delavko, starši. Je tvoje razmišljanje šlo v smer razmišljanja o samomorilnem načrtu? Z obsesivnimi mislimi je naporno. Predlagam ti, da ob pojavu le teh, uporabljaš stop tehniko. Ko pride obremenjujoča misel, predlagam, da ji rečeš stop. V kolikor ne gre, jo poskusi nadomestiti z nevtralno, naprej pripravljeno.

Čeprav nisi o tem pisala, upam, da imaš podporo staršev oz. kakšnega odraslega, ki te lahko podpre. In tudi kakšnega prijatelja, prijateljico, ki prav tako predstavlja podporo. 

Zelo pomembno je, da bosta s kliničnim psihologom opravila diagnostiko, in da boš dobila ustrezne oblike pomoči, ki ti pripadajo. Do takrat pa ti predlagam, da si v stalnem stiku s svetovalno delavko. Verjamem, da ti je in ti še bo v pomoč tudi v prihodnje. 

Na koncu bi želela, da skleneva zavezo za življenje, do naslednjega tvojega zapisa. Ko bo hudo in ne bo nikogar, ki bi ti lahko od bližnjih pomagal, je tu TOM telefon, pa naš e-chat, pa svetovalnice Posvet itd. Izkoristi jih. 

Veselim se tvojega ponovnega zapisa. Do takrat pa velik objem.

Lepo te pozdravljam,

mag. Barbara Stožir Curk, univ. dipl. psihologinja

Odgovor svetovalke:

Draga Carica, 

prav ponosna sem nate, ker si v teh dneh, ko si se znašla v stiski in se ti je, kot si zapisala nabralo ogromno stvari, izbrala zapis na To sem jaz. Mogoče se ti ne zdi, a to je že ena od pomembnih oblik samopomoči. Zapis situacije, v kateri si se znašla, pomeni, da si skrbi izrekla, zapisala na papir in ob tem na tak način poiskala pomoč. Veseli me, da ste  skupaj s starši poiskali pomoč pri klinični psihologinji, da si v stiku s psihiatrinjo, ki ti je predpisala zdravila in da imaš tudi ustrezno podporo v svetovalni službi. Ob tem pa vse boljše razumeš svoj perfekcionizem in mehanizme delovanja. Imaš podporo sošolcev in sošolk, kar je pomembno. 

Zapisala si, da se je zgodilo toliko stvari, ki jih težko zmoreš in so naporne. Obremenjuje te dogajanje v razredu, kjer si kot zapišeš planila v jok in da te vsaka malenkost spravi iz tira, obremejuje te dogodek v šoli v naravi in skrb za profesorice, ob vsem tem pa depresivno razpoloženje, nezmožnost vstajanja iz postelje, manjši apetit, samomorilne misli (načrta praviš, da nimaš?) in želja po smrti in odvzem zdravila, ki ti povzroča neprimerne stranske učinke. 

Če se osredotočiva na zgornji del mojega zapisa govori o tvojih močeh in aktivnosti, ki si jo že zmogla, da si stopila na pot okrevanja. Sprejemaš pomoč in želiš okrevati. Na tej poti imaš ustrezno podporo. Pričakovanja, da bo ta pot hitra in brez pomikov nazaj v ustaljene vzorce vedenja in funkcioniranja, so lahko pretirana, nerealna in zate preobremenjujoča. Tu so pomembni mali koraki, brez občutkov krivde do sebe, da ne gre. Odrasli, ki te obkrožamo in smo tvoja podpora, bomo zmogli. Skrbi za nas si ne nalagaj - tu imam v mislih profesorici. 

Predlagam ti, da je tvoj dan zelo rutinsko naravnan. Zjutraj, četudi je težko vstani s postelje in se odpravi v šolo. Jutri, prav? Čeprav bo težko, je potrebna aktivacija. V šoli se boste dogovorili kako naprej z ocenjevanji, pomočjo, mogoče bo smiseln dogovor, da se v šolo vračaš postopoma in z vsakodnevnim obiskom pri svetovalni delavki, da se že pred poukom pogovorita, načrtujeta dan. Tako boš zmanjšala anksioznost in dan bo bolj predvidljiv, varen. Doma se poskusi izogibati postelje skozi dan, v kolikor gre, bodi v stiku z domačimi, predlagam sprehod, zvečer pa naj bo tudi higiena spanja utečena.

Poskušaj slediti navodilom in napotkom zdravnikov in klinične psihologinje, izkoristi pomoč v šoli. Ko bo hudo in boš potrebovala nujen pogovor, je tu TOM telefon, omenjam še enkrat.

Verjamem vate, v tvoje moči. Do naslednjega zapisa, ki bo kmalu :-), pa se zavezujeva k življenju. Obljubiš?!

Pošiljam ti velik, velik objem in te iskreno lepo pozdravljam.

mag. Barbara Stožir Curk, univ. dipl. psihologinja

Odgovor svetovalke:

Draga Carica,

hvala ti za takojšnji odgovor. Verjamem, da ti bodo na oddelku za mladostniško psihiatrijo zagotovili ustrezno podporo in pomoč. Dovoli si pomoč še naprej, pomembni so majhni koraki, napake pa so dovoljene.

Želim ti vse vse dobro in ti pošiljam velik objem.

Lepo te pozdravljam,

mag. Barbara Stožir Curk, univ. dipl. psihologinja