#to sem jaz

Zaščita pred soncem

Avtor: Center za zdravstveno ekologijo, Nacionalni inštitut za javno zdravje

Poletje je obdobje, ko lahko zaradi počitnic, dopustov in dolžine dneva več časa prebijemo na prostem. Še posebej smo veseli sončnih dni. Žal pa ima sonce poleg koristnih učinkov (nastanek vitamina D, dobro počutje, svetloba, toplota), tudi škodljive učinke na naše zdravje.

Sončnemu ultravijoličnemu (UV) sevanju nismo izpostavljeni le na obali in ob bazenu, ampak tudi pri vsakodnevnih opravilih, pri kolesarjenju ali pri hoji v šolo, pri rekreaciji in športu na prostem, pri druženju na prostem s prijatelji in vrstniki, na pikniku, pri delu na vrtu itd. Prekomerno izpostavljanje UV sončnim žarkom lahko povzroči akutne in kronične škodljive učinke na kožo, oči, imunski sistem. UV sevanja z našimi čutili ne zaznavamo.
Mednarodna agencija za raziskovanje raka (IARC) uvršča UV A, B in C sevanje med rakotvorne dejavnike (skupina 1). Pojavnost kožnega raka je dokazano povezana z izpostavljanjem UV sevanju in s pogostostjo sončnih opeklin, še zlasti v otroški dobi.

Pojav škodljivih učinkov UV sevanja na naše telo lahko s pravilnim samozaščitnim ravnanjem zmanjšamo ali preprečimo in ostanemo zdravi:

Omejimo izpostavljanje soncu med 10. in 17. uro.
Takrat je moč UV sevanja največja. Če se le da, preživimo ta čas v senci. Aktivnosti na prostem opravimo pred 10. oz. po 17. uri.

Izberimo primerna oblačila in pokrivala.
Kadar se ne moremo umakniti v senco, oblecimo lahka, gosto tkana oblačila z dolgimi rokavi in hlačnicami. Ohlapna oblačila v živih ali temnejših barvah in oblačila v več plasteh nudijo boljšo zaščito. Glavo pokrijmo s širokokrajnim klobukom (7,5-10 cm) ali pokrivalom z dolgim ščitnikom v legionarskem kroju, s podaljškom za zaščito uhljev in vratu.

Zaščitimo svoje oči.
Zaščitimo oči s sončnimi očali ustrezne kakovosti (CE, UV400) in oblike, ki onemogoča dostop sončnega sevanja v oči tudi s strani.

Kot dodatno zaščito uporabimo kemične varovalne pripravke.
Kemični varovalni pripravki za zaščito pred soncem (kreme, geli…) služijo le kot dodatna zaščita na predelih, ki jih ni mogoče zaščititi na naravne načine in niso namenjeni podaljševanju izpostavljanja soncu. Zagotavljati morajo širokospektralno zaščito (pred UVA in UVB žarki) s sončnim zaščitnim faktorjem (SZF oz. angl. SPF) 30 ali več. 
Pomembna je zadostna količina nanosa (5 ml - 1 čajna žlička na vsako okončino, prednjo in zadnjo stran trupa ter glavo) in pogostost nanašanja. Z zaščitno kremo se namažemo 30 minut preden gremo na sonce, ko je koža še hladna in suha. Pri tem ne smemo pozabiti na čelo, ustnice, ušesa, veke, nos, vrat in dekolte ter kožo pod naramnicami kopalk ali obleke. Kremo ponovno uporabimo vsake 2 uri oz. pogosteje (po kopanju, močnem potenju, brisanju itd.).

Odpovejmo se uporabi solarija.
V Sloveniji obisk solarija mlajšim od 18 let odsvetujemo.
Prepoved uporabe solarija v ne zdravstvene namene za mlajše od 18 let so zaradi škodljivih vplivov na zdravje v preventivne namene v zakonodaji sprejele že mnoge države v EU in ZDA, medtem ko je uporaba solarijev v Braziliji in Avstraliji v namene pridobivanja zagorele polti prepovedana.

Dnevno spremljajmo napovedi UV indeksa in ustrezno prilagodimo zaščito: Podatki ARSO - UV indeks
Vrednost indeksa 3-4 izraža zmerno, 5-8 visoko, 9-10 zelo visoko, višje vrednosti pa ekstremno visoko stopnjo ultravijoličnega sevanja. Glede na to, da je UV indeks krajevno specifičen, priporočamo poleg upoštevanja vrednosti UV indeksa tudi upoštevanje pravila sence: »Kadar je naša senca krajša od telesa, poiščimo senco«.

Redno spremljajmo tudi opozorila glede vsebnosti ozona v zraku in ravnajmo skladno s pripadajočimi priporočili: Podatki ARSO – kakovost zraka OZON

Viri in več o UV sevanju in solarijih:

NIJZ. Ultravijolično sevanje in zdravje

Zanimivosti iz raziskave: Uporaba solarijev med dijaki v Sloveniji

NIJZ. Vsebine programa Varno s soncem 

sonce

Vljudno vas vabimo k sodelovanju v spletni anketi Odnos mladih do zagorelosti.

Anketa je prednostno namenjena mladostnikom in mladim odraslim, zlasti srednješolcem in študentom. Podatke iz ankete bomo uporabili izključno za njihovo obdelavo v okviru raziskave, s katero želimo ugotoviti, kakšen odnos imate mladi v Sloveniji do zagorelosti in ga primerjali z rezultati podobne raziskave iz leta 2015.

Kot rezultat obdelave izbranih odgovorov na vprašanja vam spletna anketa na koncu izpolnjevanja ponudi gradivo z individualnimi priporočili za pravilno ravnanje glede zaščite pred UV sevanjem in z določitvijo vašega fototipa kože.
Gradivo lahko shranite v e-obliki ali natisnete.

https://anketa.nijz.si/zagorelost

Vprašanja vrstnikov

Vsa vprašanja