Nesrecna sem

Vprašanja na tosemjaz.net.
Nesrecna punca 18

Nesrecna sem

ObjavaNapisal Nesrecna punca 18 » 10 Sep 2020 16:01

Sem zelo nesrecna. Imam fanta, s katerim nisem zadovoljna. Imam druzino, s katerimi se ne razumem, s starsi skoraj sploh ne komuniciramo pa ceprav smo v isti hisi. Prijateljev nimam, ker mi tako najbolj ustreza, sem bolj samotar. V soli se ne pocutim dobro, sedaj na faksu ko bom sla bo isto. Nimam niti veselja za studij. Obiskala sem psihologinjo, da ji povem za te stvari in mi je dala nek test za resit, kjer pa ni pokazalo nic (npr da bi bila depresivna). Skratka sem le punca, ki je kronicno nesrecna. V nobeni stvari ne vidim veselja, razen v hoji v hribe, to si zelim, grem vcasih s fantom, ampak on nima casa vecinoma, sama si pa ne upam. In ker sem itak samotarski tip, druge druzbe nocem. Tako da sem vsak dan nesrecna. Ne vem sploh zakaj zivim.

Kaj naj storim? :(
Uredništvo
Pošlji ZS
Pošlji e-pošto

Re: Nesrecna sem

Uredništvo » 12 Sep 2020 12:22

Odgovor svetovalke
_________________

Pozdravljena,

žal mi je, da to doživljaš. Zdi se, da nimaš oz. ne najdeš nobenega smisla v trenutnem obdobju svojega življenja. Najprej se je pomembno zavedati, da je kot sem že napisala, to obdobje in da bo minilo, tudi če meniš, da traja že dlje časa in da temu ni videti konca. Naredila si prvi korak- zavedla si se svojih čustev in poiskala pomoč, kar je zelo dobro. S teboj ni popolnoma nič narobe, le na nek način si "obtičala", kar je zelo pogosto in normalno.

Iz tvojega zapisa sem dobila občutek, da si precej osamljena, da ti manjka pravega stika z ljudmi. Četudi meniš, da si bolj samotar, je vsakemu človeku potrebna človeška bližina, stik, občutek povezanosti, občutek, da nas ima nekdo rad. Vzrok za tvoje počutje je težko najti na podlagi tvojega kratkega zapisa, si pa omenila, da imate v tvoji družini težave s komunikacijo. Kako pa je s tvojim fantom, omenila si, da z njim nisi zadovoljna, ali to pomeni, da se tudi z njim ne pogovarjata? Komunikacija je osnova človeškega navezovanja stikov- tako verbalna kot tudi neverbalna. Če le-te ni, se lahko v nas razvije občutek praznine, nerazumljenosti in osamljenosti. Pomembno je, da se pogovarjamo o tem kako se počutimo, kaj doživljamo, o stvareh, ki nas veselijo ali žalostijo. Ko nas drugi pri tem posluša in nam da vedeti, da ga zanimamo, to v nas vzbudi prijeten občutek vrednosti, ljubljenosti. Misliš, da ti manjka tega občutka?

Družina je naše prvo okolje v katerem se navezovanja stikov učimo. Če nam tega manjka, imamo v odraslosti težave s tem, da ne znamo pristopiti, poiskati ljudi, s katerimi bi lahko delili svoje notranje doživljanje. Ker smo to poskušali v družini in se je to izkazalo kot neuspešno, nas je strah, da nas tudi ljudje izven družine ne bodo razumeli (prijatelji, fant). Zato smo raje sami kot, da bi tvegali ponovno zavrnitev. Ne razumi narobe, to ne pomeni, da se vse to dogaja tebi, ampak sem napisala samo toliko, za v razmislek.

Zraven odnosov, so drugi dejavniki občutka sreče in notranjega zadovoljstva, tudi naši interesi in zanimanja. Omenila si, da te veseli hoja v hribe, super! Spodbujam te, da poskušaš premagati svoj strah in da si drzneš iti v hribe tudi kdaj sama. Mogoče lahko začneš s kakšnim krajšim pohodom in se vnaprej pripraviš, kakšen bo tvoj odziv, če te bo postalo strah. Mogoče se lahko včlaniš v kakšno društvo ljubiteljev hribov in tako najdeš kakšno novo prijateljico, ki bo kdaj šla s teboj. Sledi temu kar te veseli.

Četudi si se do sedaj v šoli počutila slabo, to nikakor ne pomeni, da bo na faksu enako. Veliko ljudi se v novem okolju počuti veliko bolje in drugače. Lahko to vzameš tudi kot nov začetek in možnost za spoznavanje novih ljudi, do takrat razmisliš kaj si želiš in na kakšen način bolje navezovati stike.

Sama vidim ogromno prostora, ki ti je na voljo, da se še naprej razvijaš in poiščeš vse tisto, kar ti trenutno manjka. Predlagam ti, da najprej poiščeš osebo, kateri boš lahko zaupala in ti bo lahko pomagala pri tem. Četudi si bila enkrat pri psihologinji, to žal ni dovolj. Lahko se ponovno obrneš nanjo in poveš, da bi se želela pogovarjati. Ona ti bo stala ob strani in te usmerjala. Če se nanjo ne moreš obrniti, poskušaj poiskati koga drugega (psiholog, svetovalec, psihoterapevt). Če ne veš kam in kje iskati, še piši in bom ti poskušala pri tem pomagati.

Bodi pogumna še naprej in srečno!
Tjaša Hrženjak, mag. zakonskih in družinskih študij