Osamljen

Vprašanja na tosemjaz.net.
PutinX

Osamljen

ObjavaNapisal PutinX » 24 Mar 2020 15:14

Star sem 14 let in se počutim osamljeno. V šoli nimam prav veliko prijateljev in tudi ne veliko ljudi s katerimi bi se lahko kaj pogovarjal. Vsi moji sošolci, ki jih poznam so že imeli ljubezenske zveze jaz pa ne. Sicer imam tudi jaz svojo simpatijo. Za razliko od drugih nimam družabnih omrežij in jih tudi nočem. V tem ne vidim smisla saj se vsi slikajo in objavljajo meni to ni preveč zanimivo. Večini ljudi se zdim čuden, saj rad berem in ne igram igric. Najhujše pa je ko mi starši rečejo, da sem nesocialna oseba.
Žalost112019
Objave: 55
Pridružen: 07 Feb 2020 23:30

Re: Osamljen

ObjavaNapisal Žalost112019 » 25 Mar 2020 12:19

Živjo!

Marsikdo se počuti tako in vem da ni prijetnk. Jaz sem ti nekako podobna :) Tudi jaz nimam neki velik prjatlov in nobenega, ki mu lahko povsem zaupam.
Glede ljubezni, v mojemu razredu jo je mela le manjšina in smo enako stari kot vi (9.r.). Ne oziraj se na nato, ni to najbolj pomembno za status, saj ko bo prišel čas, bo super. Nekateri celo preveč hitijo in jim je nakoncu dolgočasno že.
Glede social media, moj brat jih sicer ima, a nič ne objavlja in kot da jih nebi imel je, ker se le pogovarja, pa s tem ni nič narobe.
Tudi meni je ljubše branje kot igrice in to se zdi večini čudno, ampak se ne oziram na njih, saj vem da knjige bolj pomagajo kot igre. :)
Meni da sem nesocialna ne govori le mama, ampak skoraj vsi. Pač nekoč sem bila zelo, a sedaj me je minilo. Potrebujem osebe, ki se res zanimajo zame in jim lahko zaupam, ker pa jih ni, kaj naj... Ponavadi se le predvarjam :)

Upam da sem ti malo pomagala.
Srečno, pa oglasi se še kaj!
Žalost
GremPoEnBrownie

Re: Osamljen

ObjavaNapisal GremPoEnBrownie » 25 Mar 2020 14:51

Hojla!
Jaz se ppcutim enako kot ti, sicer imam Snapchat, Instagrama ne vec, igram tudi igrice vendar na play stationu 3 ki je malo zastarel, ampak vseeno se da odigrat kaksno igrico. Vecino casa tudi jaz berem ali pa risem, vcasih igram igrice. Trenutno nonstop prebiram Harry Potterja, Malega Princa(zveni otrosko, ampak prekleto dobra knjiga), Fantastic Beasts and where to find them, The Tales of Beedle the Bard,....
Nisem bila se v ljubezenski zvezi, nimam prijateljev in tudi meni folk nonstop govori da sem nesocialna
Majika 123

Re: Osamljen

ObjavaNapisal Majika 123 » 27 Mar 2020 13:42

Hoj!
Samo to bom rekla bodi to kar si in ne začet spreminjat zaradi drugih.ne pusti da se ti zgodi to kar se je zfodilo meni postala sem marioneta ki jo vodijo druge.tudi jaz velikokrat slišim kaj za mojim hrbtom še veliko huje.s tabo ni nič narobe si eden redkih primerkov ki ke to kar pač in se ne trudi biti popularen.čestitam ti!
Glede ljubezni pa ne hiti ko boš našel svojo pazi da te bo sprejela takšnega kot si in nebo hptela da postaneš nekdo drug.super si tak kot si.in objem ti pošiljam!upam da sem vsaj malo pomagala.🤗LP.MAJA 13 LET.
Almondmilk10
Objave: 8
Pridružen: 23 Mar 2020 10:37

Re: Osamljen

ObjavaNapisal Almondmilk10 » 27 Mar 2020 18:20

Živijo,
Ne skrbi nisi edini. Včasih me je zelo skrbelo, da nisem imela prijateljev in sem se spraševala če sem sploh normalna. Moje mnenje, katero ne vzami resno, je, da dokler si srečen in ne kršiš pravic drugih, delaj kaj hočeš. To kaj te zanima ni čudno, če pa kdo tako misli pa se ne zmeni za njih. Sčasoma boš našel partnerja in prijatelje torej na tem področju neskrbi. Also on a different note, katera je tvoja najljubša knjiga?
Miles of smiles,
...
PutinX

Re: Osamljen

ObjavaNapisal PutinX » 30 Mar 2020 09:28

Hvala za odgovore.
Zanima te katera je moja najljubša knjiga. No prebral sem jih že zelo veliko a všeč mi je Gospodar Prstanov, Silmarillion in druge od Tolkiena. Pa Igra prestolov, in serija Dediščina, Harry Potter......
Jih je še veliko
Uredništvo
Pošlji ZS
Pošlji e-pošto

Re: Osamljen

Uredništvo » 30 Mar 2020 17:45

Odgovor svetovalke
___________________

Dragi PutinX,

Zelo te razumem v tvojih občutkih osamljenosti. Menim, da niso zanemarljivi in rada bi te podprla v tem, da si se odločil s svojo stisko aktivno soočiti. Biti brez prijateljev ter se počutiti izključenega ali čudnega v očeh drugih je težko – s takšnimi občutki se težko spopadamo že odrasli, kaj šele mladostniki. Vsi potrebujemo prijatelje in tesne, ljubeče odnose z drugimi ljudmi. In to z ljudmi, ki so nam zanimivi v načinu mišljenja, imajo podobne vrednote, nas očarajo, pritegnejo, s katerimi imamo skupne interese itd. Kljub tej osnovni potrebi, ki je vtkana v prav vsakemu izmed nas, pa je občutek osamljenosti pereč svetovni problem, ki si ga ne smemo privoščiti zanemarjati. Zagotovo ga paradoksalno poglabljajo tudi socialni mediji, ki jemljejo vse več našega časa, posledično pa manj energije in časa namenimo pristnim stikom en z drugim... V svojih občutkih nikakor nisi sam, kar pa seveda na žalost ne naredi tvojih težav nič manjših. Upam, da ti bom lahko kako pomagala pri razreševanju tvoje stiske.

Najprej bi se navezala na tvojo zadnjo poved, da ti starši pravijo, da si nesocialna oseba. Predstavljam si, da je takšne »nalepke« zelo boleče slišati od kogarkoli, še posebej pa od svojih staršev. Takšna kritika s strani staršev lahko v nas sproži boleče občutke, da je nekaj narobe z nami, da nismo čisto sprejeti z njihove strani ali pa da se moramo spremeniti. To so lahko zelo boleči in težki občutki. Ni pravično do nas samih, da jih tiho sami nosimo. Zanima me ali si s starši že kdaj govoril o tem, kako se počutiš, ko ti rečejo, da si nesocialna oseba? V kolikor še nisi, ti svetujem, da jima iskreno poveš, da ti njune reakcije ne pomagajo in da te boli, če ti govorita, da si nesocialna oseba. Res je, da je boleče in težko, a vendar ni nič sramotnega v tem, da imaš trenutno manj prijateljev, kot bi potreboval. V določenih obdobjih se skoraj vsi srečujemo z občutki osamljenosti. To, da si jih prepoznal in si se odločil delovati, je pozitiven znak, da se učiš poslušati samega sebe tudi tam, kjer boli in poskušaš najti rešitve, da se boš boljše počutil.

Tvoja situacija se sliši težka tudi s tega vidika, da si želiš prijateljev, vendar pa okoli sebe ne najdeš ljudi, ki bi ti ustrezali. Praviš, da večina tvojih vrstnikov veliko časa preživi na socialnih omrežjih, ti pa rad bereš knjige. Najprej bi te rada podprla v tvoji ljubezni do branja. To je občudovanja vredna lastnost in v življenju ti bo tako ljubezen do branja, kot dejstvo, da si prebral veliko knjig, prišla zelo prav. Ljubezen do knjig ni nič čudnega, temveč nekaj zelo dragocenega. Prepričana sem, da boš v življenju spoznal ljudi, ki bodo znali to prepoznati in znali to ceniti.
Nadljnje bi te rada spomnila, da mogoče lahko glede svoje osamljenosti kljub temu kaj aktivno storiš. Recimo: Je možno, da imaš težave z iskanjem prijateljev tudi zaradi tega, ker se bolj zapreš pred ljudmi? Morda je v tvoji okolici (v šoli ali pa na kakšnih krožkih, ki jih obiskuješ) kakšna oseba, s katero bi se lahko dobro ujela, pa si nihče od vaju ne upa začeti odnosa? Če ti ob branju tega na misel pade kakšen sošolec, ti predlagam, da poskusiš zbrati pogum in navezati stik z njim/njo. Rada bi te vprašala še to, ali si ravno na koncu osnovne šole ali si že prvi letnik srednje šole? V prvem primeru bi te opozorila na to, da boš verjetno po koncu tega leta zamenjal okolje in to bo morda nova priložnost, da spoznaš nove sošolce. Morda najdeš med njimi kakšnega prijatelja? V drugem primeru, torej če si ravno začel prvi letnik, pa bi te spodbudila v razmislek, ali si res že dobro spoznal vse vrstnike, s katerimi se srečuješ na dnevni ravni? Morda je okoli tebe še kakšen fant ali dekle, ki ga še ne poznaš dobro in bi se lahko izkazal za zanimivega sogovornika s podobnim mišljenjem. Samo v razmislek.
Če prav razumem se počutiš nekoliko izključenega tudi zaradi tega, ker imajo tvoji vrstniki več izkušenj na področju ljubezenskih razmerij, ti pa še nisi imel nobene zveze. Osebno sem mnenja, da ljubezni ne moremo izsiliti iz življenja – lahko se le odpremo (kar zagotovo zahteva nekaj poguma), se trudimo po svojih najboljših močeh, da živimo polno življenje in čakamo, da mimo pride prava oseba. Praktično nemogoče je načrtovati to, da bi se srečno zaljubil. Ravno to je čar ljubezni, da je ne moremo predvideti, da nas preseneti. Da se nam mora zgoditi - kar pomeni, da nad njo nimamo direktnega vpliva. Kot praviš imaš simpatijo. Ali si že poskusil vzpostaviti kakšen stik z njo? Razumem, da je včasih prav strašljivo, ko se odpremo drugim ljudem in jih spustimo malo blizu. En drugega lahko namreč prizadanemo, razočaramo, ranimo. Pri vsakem tesnem odnosu – naj gre za prijateljski ali romantični – obstaja takšna nevarnost. Na žalost je to pač stanje, na katerega smo ljudje tako rekoč obsojeni. Rada bi te opogumila, naj ti to ne prepreči, da bi se povezal z ljudmi, ki so ti zanimivi in ki te vlečejo.

Na koncu bi se dotaknila še razlik v preživljanju prostega časa med tabo in tvojimi vrstniki. Popolnoma upravičeno je, če ne želiš imeti socialnih omrežij in v tem ne vidiš smisla. Predstavljam si, da je v tvojem krogu vrstnikov to morda nenavadno, vendar gledano širše, nikakor nisi edini, ki se mu zdijo socialna omrežja in kaj se dogaja tam nezanimivo. Poznaš morda koga, ki čuti podobno in bi se lahko z njim/njo o tem pogovoril ter najdel podporo v svojem mišljenju? Lahko gre tudi za starejšo osebo. Socialna omrežja so trenutno res razširjen medij za povezovanje z drugimi in za cel kup drugih aktivnosti. Kot taka so lahko zelo uporabno orodje. A nikakor niso nedolžna – mnogim kradejo več časa, kot bi si želeli priznati; zameglujejo mejo zasebnega in javnega, kar ima lahko veliko slabih posledic; na njih se odvija cel kup dinamik, ki za marsikoga niso prijetne (tekmovanje za všečke, bombandiranje z reklamami, da ne govorimo o spletnem verbalnem nasilju, ki je neredek pojav na socialnih omrežjih). Ali boš uporabljal socialna omrežja ali ne je tvoja in zgolj tvoja odločitev. Če te ne zanimajo, te dolgočasjo, ne čutiš potrebe, da bi jih uporabljal, potem se v tem poslušaj. Razumem, da je pritisk drugih velikokrat težko zdržati, vendar je pomembno, da krepiš to, da ostajaš zvest samemu sebi. Kako ti razporejaš svoj prosti čas in energijo je popolnoma v tvojih roka (v kolikor seveda v tem času s svojimi aktivnostmi nikomur ne škoduješ). Neguj tiste hobije in tiste dele sebe, ki ti veliko pomenijo (npr. ljubezen do branja), to je zelo dragoceno.

Upam, da sem ti vsaj malo pomagala. Če imaš še kakšno vprašanje, mi lahko seveda ponovno pišeš. Sicer pa ti želim veliko poguma pri tem, da skozi življenje stopaš po svoji lastni poti. Vem, da pogosto ni lahko, pa vendar menim, da se na koncu izplača. To pa seveda ne pomeni, da moramo biti osamljeni. Vsi ljudje potrebujemo prijatelje in tesne, ljubeče odnose. Držim pesti, da tudi ti kmalu najdeš nekaj oseb, ki ti ustrezajo. Le pogumno pri iskanju!

Lepo bodi,
Maruša Grešak, dipl. psihologinja