porjavitev...

Vprašanja na tosemjaz.net.
jasna::tsj

porjavitev...

ObjavaNapisal jasna::tsj » 18 Mar 2004 18:06

Zdravo!
Sem 14 letnica.spet prihaja poletje in jaz se bom spet ubadala z enim problemom:kak naj porjavim!!!vsako leto, ko grem na bazen me sonce ful opeče in pol sm en teden čist opečena, pol pa rdeča barva kr zbledi.to me ful moti, ker bi rada bla rjava.še nobene kratke majčke z naramncam ne upam oblečt.PROSIM, POVEJTE MI, KAK NAJ NA NARAVEN NAČIN PORJAVIM, ALI OBSTAJAJO KAKŠNE KRENE, KI ZADRŽIJO RDEČO BARVO, DA POL PORJAVIŠ!!!!
pppppppppppppprrrrrrrrrrrroooooooooossssssssssssiiiiiiiiimmmmmm

hvala!:)
anja_-_::tsj

Re: porjavitev...

ObjavaNapisal anja_-_::tsj » 19 Mar 2004 12:06

oi! etaq de se da rešit twoj problem. jst naprimer se nikol ne mažem s zaščitno kremo, kr mam prirojeno tmnejšo polt in sm v 1m dnsvu čist rjava. tep pa priporočam da se vsaj prvih nekaj dni mažeš z ognjičevo kremo (znamka: just<--je šekr draga sm učinkuje!) in pa z zaščitno kremo faktor 21. večkrat na dan se namaž, pa ne se sončit u soncu, pač pa na senci, ker tut tam hitr rataš rjav. vrjem! čaw
ema::tsj

Re: porjavitev...

ObjavaNapisal ema::tsj » 19 Mar 2004 19:27

mjst sem naravno rjava...
hod o solarije al pa kot ti je predlagala anja..
by by
mala::tsj

Re: porjavitev...

ObjavaNapisal mala::tsj » 21 Mar 2004 17:56

idi v solarij....
jasna::tsj

Re: porjavitev...

ObjavaNapisal jasna::tsj » 23 Mar 2004 15:59

anja zdravo!
js sm šla v lekarno gledat za tisto kremo, pa je farmacevtka rekla, da je to za neki drucga!
odgovor svetovalke::tsj

Re: porjavitev...

ObjavaNapisal odgovor svetovalke::tsj » 05 Apr 2004 10:12

Draga Jasna,
dolgo si čakala na odgovor, ampak zdaj zate z veseljem objavljamo tole obširno razlago naše svetovalke - dermatologinje.
Prijazen pozdrav iz uredništva -
Ksenija

_______

ODGOVOR:


1. DEJSTVA, KI JIH JE DOBRO POZNATI
Zagorelost je danes označena kot poškodba kože in bi se je morali izgibati. Žal je tako, da se je še vedno veliko ljudi za kratkotrajen občutek atraktivnosti zagorele kože, ki je pri nas še vedno modna zapoved, pripravljeno žrtvovati tudi trenutno (sončne opekline) in bodoče zdravje (rak kože, nekatere kožne bolezni, ki jih sproži sonce, reakcije na zdravila, ki jih sproži sonce ipd.). Posledice izpostavljanja kože sončnemu UV sevanju so tudi hitrejše staranje kože, nastajanje sončnih peg na soncu izpostavljenih delih kože obraza, ramen, dekolteja in zgornjih delov hrbta.

Dermatologi odsvetujemo izpostavljanje ultravijoličnim žarkom (UV) ne glede na njihov vir, torej tako naravnemu soncu kot tudi v solarijih. (Izjema so medicinsko vodena obsevanja bolnikov z določenimi obolenji kože, ki jih obsevamo z izbranim sevanjem v posebnih kabinah.) Solariji sevajo pretežno dolgovalovne UV A žarke in majhen del UV B žarkov daljših valovnih dolžin. Ker se UV žarki daljših valovnih dolžin manj vpijajo že v vrhnje plasti kože so zato s stališča povzročanja opeklin sicer varnejši, vendar pa prosevajo globje v kožo in okvarjajo globoke plasti, zlasti različne vrste vezivnih vlaken. Zato povzročajo UVA žarki pospešeno staranje kože (fotostaranje): koža se na izpostavljenih mestih hitreje guba, postaja tanjša, neravna, suha,.., v kasnejših letih se na njej pojavljajo keratoze (krasice) in kožni karcinomi (zlasti vrsta kožnega raka, ki ji rečemo bazaliom). Ker je absorbcijski spekter kožnega barvila (melanin) v okviru dolgovalovnih UV žarkov, so številni raziskovalci prepričani, da sodelujejo UV A žarki tudi v razvoju najtežje oblike kožnega raka – t.i. črnem raku ali melanomu. Raziskave pojavljanja kožnega raka pri ljudeh, ki so se v preteklosti izpostavljali UV žarkom v solarijih kažejo, da obstaja povezava med izpostavljanjem in kasnejšim rakom, vendar je še ni mogoče natančno opredeliti, ker so bile primerjave narejene z uporabo različnih aparatur (sevanje različnih žarkov v različni moči, različni načini in pogostost obsevanj) in je bilo različno tudi kasnejše obnašanje ljudi v odnosu do sonca (nekateri so uporabljali solarij za pripravo na sončenje, drugi ne,….). Dodatno se v solarijih prenešajo tudi nekatera obolenja (npr. z glivicam), spodbujajo lahko izbruhe mirujočih virusov (npr. virusa herpesa) ali reakcijo na zdravila, ki se nabirajo v koži. Na vsakem solariju bi, tako kot na zavojčkih cigaret moralo pisati opozorilo ministra za zdravje, da izpostavljanje kože v solarijih odsvetuje. Tako imajo urejeno v Združenih državah Amerike, pa tudi marsikje drugje.

V razvitem svetu so ljudje že precej bolj osveščeni in zagorelost kože je pri Avstralcih in svetlopoltih prebivalcih Severne Amerike vse pogosteje odraz kozmetičnih sredstev, npr. samoporjavitvenih preparatov. Izdelki za samoporjavitev vsebujejo različne aktivne učinkovine, med njimi pa se najpogosteje pojavlja t.i. dihidroksiaceton. Ta spojina po nanosu v zgornji plasti povrhnjice izzove potek kemijske reakcije, ki ima za produkte različne obarvane spojine, imenovane melanoidini. Melanoidini so rumeno do rjavo obarvani produkti, ki po barvi spominjajo na naravne kožne pigmente melanine, od koder so dobili tudi ime. Za popoln razvoj barvne reakcije je potrebnih 4 do 6 ur, nastala barva pa se na koži ohrani nekaj dni, dokler se zgornja plast povrhnjice ne odlušči, kar je del naravnega procesa obnove povrhnjice.
Uporaba izdelkov za samoporjavitev je popolnoma varna. Treba pa je poudariti, da nastala barva ni nikakršna zaščita pred soncem v nasprotju z naravnimi kožnimi melanini. Če se nameravamo po uporabi izdelka za samoporjavitev še vedno izpostavljali soncu, moramo, preden gremo na sonce, nanesti zanesljiv zaščitni pripravek z ustreznim zaščitnim faktorjem.

2. SPLOŠNA PRIPOROČILA v zvezi z izpostavljanjem soncu
UV-žarki predstavljajo 80 % zunanjih dejavnikov, ki pospešujejo biološko staranje kože. Največji paradoks je, da smo pripravljeni odšteti veliko denarja za negovalne izdelke za kožo, s katerimi se bojujemo proti starostnim spremembam, hkrati pa se izpostavljamo največjemu sovražniku kože, to je UV-žarkom. Dermatologi vemo iz vsakdanje prakse, da se po 30. letu število obiskov z željo po odstranitvi sprememb, ki so nedvomno posledica UV-žarkov (gube, sončne oz. starostne pege ipd.), močno poveča. Če sledimo trendu lepe kože ter ohranjanju njenega mladostnega videza, jo imejmo radi in je ne mučimo po nepotrebnem. Odpovejmo se namernemu izpostavljanju soncu (sončenju) in obiskom v solarijih. Zaščitimo se pri rekreativnem in profesionalnem izpostavljanju soncu z obleko, pokrivalom in kemičnimi pripravki z visoko vrednostjo sončnega zaščitnega faktorja! Ohranimo čez celo leto polt kože kakršno nam je dala narava. Ne zagorela polt, ampak zdrava koža je lepa!

Priporočila, ki naj bi jih upošteval vsak človek, zlasti pa naj bi jih bil deležen vsak otrok, lahko strnemo v ducat preprostih navodil:

1. Dojenčkov in malih otrok, ki se še ne gibljejo samostojno, ne izpostavljajmo soncu! V času največje moči sončnih žarkov jih zadržujemo v senci in zaščitimo z obleko in pokrivalom (naravna zaščita).
2. Omejimo izpostavljanje soncu med 10. in 16. uro! Takrat je moč njegovih žarkov največja. Upoštevajmo pravilo sence: KADAR JE NAŠA SENCA KRAJŠA OD TELESA, SE UMAKNIMO V SENCO! Organizirajmo aktivnosti otrok na prostem v jutranjih, zgodnjih dopoldanskih in poznih popoldanskih urah!
3. Oblecimo lahka, gosto tkana oblačila z dolgimi rokavi in hlačnicami in pokrijmo glavo s širokokrajnim klobukom ali čepico s ščitnikom v legionarskem kroju, kadar se pred močnim soncem ne moremo umakniti v senco. Ponekod so na voljo tudi oblačila iz tkanin z dodanimi absorberji za ultravijolično svetlobo, ki so prilagojeno krojena za zaščito pred soncem. Zaščitni faktor takšnih oblačil je označen na etiketi.
4. Po šestem mesecu starosti otroka lahko pričnemo uporabljati kemične pripravke za zaščito pred soncem na predelih telesa, ki jih ni mogoče zaščititi z obleko. Kljub uporabi kreme za zaščito pred soncem pa izpostavljanje soncu časovno kontroliramo in omejimo na zmerno mero. Mazanje s kremo za zaščito pred soncem ni namenjeno podaljševanju izpostavljanja neposrednemu soncu, zato zaščitimo otroka z obleko in pokrivalom takoj, ko je to mogoče.
5. Pripravek za zaščito pred soncem, ki ga uporabimo za zaščito kože izpostavljenih delov telesa, naj ščiti pred UVA in UVB žarki ter ima označeni sončni zaščitni faktor 15 ali več! Nanesimo ga v dovolj veliki količini (5 ml na vsako okončino in prednji oziroma zadnji del trupa ter glavo z vratom). Ponovno ga nanesemo vsaj vsaki 2 uri izpostavljanja soncu, vselej pa po plavanju ali intenzivnem znojenju.
6. Bodimo pozorni na odboj sončnih žarkov od peska, vode, snega ipd! Sonce nas lahko opeče, ko sedimo v senci ob obali, če se ne namažemo z zaščitno kremo ali oblečemo majice. Ker del ultravijoličnih žarkov prodira skozi vodo, se moramo zaščititi tudi pri plavanju. Uporabimo vodoodporno zaščitno kremo ali ustrezno oblačilo.
7. Pred soncem se zaščitimo vedno, ko se odpravljamo v gore: pri smučanju in planinarjenju uporabljajmo zaščitne kreme z najvišjimi vrednostmi sončnega zaščitnega faktorja zlasti za zaščito nosu, uhljev in ustnic. Varovalne pripravke za zaščito pred soncem uporabljajmo tudi ob oblačnih dneh, kajti zaradi tanjše plasti ozračja ter odboja od snega in skal so visoko v hribih ultravijolični žarki nevarno močni ves čas.
8. Osebe z večjim tveganjem za razvoj kožnega raka (npr. delavci na prostem, ljudje s svetlim in občutljivim tipom kože ter ljudje, ki so se že zdravili zaradi kožnega raka ali njegovih predstopenj) naj uporabljajo varovalne pripravke za zaščito pred soncem vsak dan.
9. Če opazimo neželeno reakcijo kože na uporabljeni pripravek za zaščito pred soncem, se posvetujmo z zdravnikom in izberemo ustreznejši način zaščite!
10. Odpovejmo se uporabi solarija in namernemu sončenju! Zagorelost kože ni znak zdravja in lepote, temveč napoveduje zgodnejše staranje in zveča možnost razvoja kožnega raka v kasnejših letih.
11. Varujmo svoje oči z ustreznimi kakovostnimi sončnimi očali. Pri nakupu izbiramo le sončna očala, ki imajo potrdilo proizvajalca o zaščitni sposobnosti pred UVA in UVB žarki.
12. Zaščito pred sončnimi žarki prilagodimo dnevnim vrednostim UV indeksa v našem okolju. UV indeks poiščemo v vremenskih napovedih. Vrednost UV indeksa 5 – 6 izraža zmerno, vrednost 7 – 9 visoko in višje vrednosti zelo visoko stopnjo ultravijoličnega sevanja.

3. ODGOVOR:
Ne poznam načina kako bi dosegli pri osebi z svetlo in občutljivo poltjo, ki jo sonce hitro opeče, porjavitev! So ljudje, ki imajo t.i. fototip kože I, ki ne prenaša sonca! Izpostavljanje take kože soncu oz. kateremukoli viru UV žarkov pomeni nasilje brez primere, ki se bo na koži v kasnejših letih maščevalo z raznovrstnimi težavami! Izberi si majčke v živahnih barvah in kroju, ki bo poudaril lepe detajle tvojega telesa, oči, … in ne vzrajaj v prizadevanjih po zagoreli koži, ker boš čez nekaj let lisasta, gubasta in grda!

mag. Ana Benedičič Pilih, dr. med., specialistka dermatovenerologije