Depresija,panika,fobije

Vprašanja na tosemjaz.net.
Alex::tsj

Depresija,panika,fobije

ObjavaNapisal Alex::tsj » 24 Jul 2002 14:40

Od zgodnjih najstniških let naprej trpim za hudimi strahovi,ki so se sčasoma sprevrgli v napade panike, socialno anksioznost in agorafobijo ter panični strah pred smrtjo. Poleg tega sem postal depresiven, pogosto so me prevevale misli na samomor. Bil sem pri 3 psihiatrih, v obdobju 5 let. Vsak je postavil svojo diagnozo: anksiozna motnja s paničnimi napadi / anksiozno-depresivni sindrom / neurosis anancastico phobica complex.
Jemal sem Prozac, Aurorix, Apaurin, Xanax.
Zadnje leto dni jemljem Zoloft, 50 mg na dan. Stanje se je močno izboljšalo, panike nimam več, prav tako je izginila depresija.
Ne kadim, ne pijem, nikoli nisem zlorabljal drog.Kljub temu, da mi Zoloft zelo pomaga, ima en sam stranski učinek - pomanjkanje spolne želje in motnje erekcije. Zanima me,kako dolgo bom moral jemati to zdravilo. Se bo bolezen spet vrnila, tako kot se je vrnila po opustitvi Prozaca in Aurorixa? Zakaj me psihiater ne pošlje še na psihoterapijo in se izgovarja na dolge čakalne dobe in na to, da v mojem primeru psihoterapija ne pride v poštev, ker imam "organsko pogojeno motnjo nevrotransmitorjev"? Sem obsojen na Zoloft do smrti?
odgovor zdravnice::tsj

Re: Depresija,panika,fobije

ObjavaNapisal odgovor zdravnice::tsj » 25 Jul 2002 09:21

Najlepše se ti zahvaljujem za to, ker si nam zaupal svojo stisko. Kot šolska zdravnica ti lahko odgovorim, da sem prepričana, da boš lahko Zoloft opustil. Žal pa sem tudi jaz skoraj gotova, da bo to možno šele po primerni obravnavi (psihoterapija, kognitivna terapija, realitetna terapija ali podobno).
Natančneje ti bo lahko pojasnil naš svetovalec psihiater, ki bo dosegljiv od 29.7. dalje in ti bo odgovoril na zastavljeno vprašanje. Prosim te, da nam dotlej zaupaš svojo starost in še, kako dolgo in v kakšni dozi si jemal Aurorix in Prozac.

Lep pozdrav
mag. Damjana Podkrajšek, dr.med., specialistka šolske medicine
Alex::tsj

Re: Depresija,panika,fobije

ObjavaNapisal Alex::tsj » 25 Jul 2002 14:38

Star sem 25 let, motnja se je v izrazitem obsegu začela pri 20, čeprav sem imel hude strahove že vse od otroških let naprej, ko sem pri 10 letih začel jecljati in močiti posteljo. Sledila so leta hudih ponižanj v šoli, strahu pred osramotitvijo v razredu, izogibanj in osamljenosti. Pri 16 sem prvič pomislil na samomor. Pedopsihiatrinja mi je predpisala Anafranil, kasneje Apaurin, Tranex (dikalijev klorazepat).
Motnja je odtlej kronične narave, z občasnimi izboljšanji. Eden izmed psihiatrov jo je v pogovoru označil kot "kronično nevrotično distimijo z elementi anksioznosti". Pomagati mi razen zdravil v bistvu ni znal nihče. Hodil sem na pogovore k šolskim psihologom in tudi k enemu psihoterapevtu. Prvi so samo poslušali, slednji je dejal, da so simptomi tako izraziti, da se "z menoj ne da delati" (opustiti bi moral zdravila, kar pa takrat ni bilo mogoče). Terapijo sva zato opustila po 6 srečanjih.
Prozac sem jemal samo 14 dni, nato so ga zaradi hudih stranskih učinkov (poslabšanje anksioznosti, motnje vida, bruhanje...) zamenjali z Aurorixom. Aurorix sem jemal (s presledki) skoraj 3 leta, prvič neprekinjeno 1 leto, drugič 8 mesecev, nato ponovno neprekinjeno 1 leto. Nazadnje ni kazal več take učinkovitosti kot na začetku, pojavila se je še socialna anksioznost, tako da po več dni nisem zapustil stanovanja... Nov psihiater je zato predpisal Zoloft, ki ga sedaj jemljem 1 leto.

V bistvu se čudim, da sem vse to sploh preživel. To mi je rekel tudi eden od zdravnikov.
odgovor psihiatra::tsj

Re: Depresija,panika,fobije

ObjavaNapisal odgovor psihiatra::tsj » 05 Avg 2002 08:05

Dragi Aleks!
Panika je hud strah, ki ponavadi prihaja v »napadih«, prične iznenada in dokaj hitro tudi pojenja. Ponavadi prizadeti ne najde pravega razloga za začetek napada, strah tudi nima jasnega vzroka.
Fobija je bojazen pred določenimi predmeti ali situacijami, za katero se bolnik zaveda, da je nesmiselna, se je pa ne more otresti. Poznamo celo vrsto fobij, na primer agorafobija, ki si jo omenil, je strah pred odprtim prostorom.
Težava je v tem, da so ti občutki strahu tako zelo neprijetni, da se bolnik zaradi tega, da bi preprečil napade panike ali fobije, pričenja izogibati aktivnostim, ki naj bi take napade domnevno sprožile. V skrajnem primeru to lahko pomeni, da si sploh ne upa več iz stanovanja in se lahko povsem izolira. Ponavadi seveda stvari niso tako hude in ljudje s to motnjo lahko ob ustrezni terapiji zadovoljivo živijo in so lahko poklicno in tudi sicer povsem uspešni.
Anksioznost in depresija sta motnji, ki ju v blažjih oblikah v življenju sreča vsak. Anksioznost ali tesnoba je podoben občutek, kot ga ima vsakdo pred izpitom ali nastopom nove službe. Ob izgubah najbližjih, porazih ali neuspehih se krajši ali daljši čas pojavljajo tudi občutki žalosti, brezvoljnosti, nemoči in celo obupa, kar so občutki, ki spremljajo depresijo. Pa vendar je žalost ob izgubi le žalost, depresija pa je bolezen.
Za vse opisane motnje je dokazano, da gre pri njih za nepravilno delovnje možganskih celic in za posledično neravnovesje med nevrotransmiterji - prenašalci informacij med temi celicami. Z zdravili kot so antidepresivi (Prozac, Zoloft, Aurorix) in anksiolitiki (Apaurin, Xanax) tako neravnovesje poskušamo popraviti. Anksiolitike naj bi uživali le krajši čas zaradi možnosti razvoja odvisnosti, za antidepresive pa to ne velja, saj se nanje človek ne navadi. Seveda lahko imajo stranske učinke, eden od njih je tudi motnja erekcije ali pomanjkanje spolne želje. Če je to zelo moteče je možno poskusiti zamenjati antidepresiv s katerim od alternativ ali poskusno ukiniti Zoloft. Ali si obsojen na Zoloft do smrti? Če je alternativa temu strah, panika, fobije, kaj bi sam izbral? Odločitev je vsekakor tvoja.
Po nekaterih podatkih kombinacija zdravljenja z zdravili in psihoterapije (vedenjsko - kognitivna psihoterapija) daje pri takih motnjah najboljši uspeh, zato si poskusi najti kakega tako educiranega psihoterapevta.
Največ bi ti o tvoji motnji in zdravljenju vseeno moral povedati tvoj psihiater. Če z njegovimi odgovori nisi zadovoljen vztrajaj z vprašanji dokler postopno ne dobiš jasne slike. Navsezadnje se s svojo boleznijo ne moreš zadovoljivo spopasti, dokler je dovolj ne spoznaš.
Lep pozdrav!
Iztok Lešer dr.med. specialist psihiater