Problem

Vprašanja na tosemjaz.net.
Music4
Objave: 20
Pridružen: 24 Mar 2021 17:27

Problem

ObjavaNapisal Music4 » 01 Nov 2021 19:22

Pozdravljeni!

Jaz imam težavo. Že 3 tedne se psihično zelo slabo počutim. Začela sem odrivat hrano in tudi porezala sem se. Imam dneve, ko kar naprej jokam čisto brez razloga. Ne želim pa jest, ker sovražim svoje telo in želim shujšat, po drugi strani si pa želim, sa bi najrajw shirala. Vsak dan bolj boli in prišlo je do tega, da sem se porezala. Enostavno ne zdržim več. Umes sem imela psihologinjo, ampak ji nisem mogla povedat, kaj se dogaja. Kaj naj naredim, ker si res ne želim iti v bolnico.
Uredništvo
Pošlji ZS
Pošlji e-pošto

Re: Problem

Uredništvo » 03 Nov 2021 11:08

Odgovor svetovalke
________________

Pozdravljena,

verjamem, da trenutno občutiš zelo veliko stisko in bolečino. Prav je, da si se obrnila po pomoč na našo svetovalnico. Iskanje pomoči je prvi korak, da se boš počutila bolje.

Ker je tvoja stiska tako huda, da te privede do samopoškodovanja, je nujno, da dobiš pomoč, ki jo potrebuješ. Zelo dobro je, da imaš že urejeno obiskovanje psihologinje. Iskanje pomoči in zaupanje strokovnemu delavcu nikakor ni lahka stvar. Zato je razumljivo, da ti je težko določene stvari podeliti s psihologinjo. Vendar je to najboljši način, kako stisko razrešiti. Ali bi mi morda lahko zaupala razlog, zakaj ji težko poveš, kaj se dogaja? Te skrbi, da bi izvedeli tvoji starši, se preprosto ne počutiš dovolj udobno, da bi ji lahko to povedala? Če je tvoja največja skrb, da te ne bi poslali v bolnico, naj te potolažim. Če izkažeš interes za izboljšanje svojega zdravja in počutja, te ne bodo poslali tja kar tako. Je pa pomembno, da sprejmeš odločitev, da boš sama aktivno prispevala k rešitvi težave.

Pišeš, da imaš težave s telesno samopodobo in odklanjaš hrano z namenom hujšanja. Bi mi lahko povedala kaj več o tem, recimo kako so se težave začele, kdaj je želja po hujšanju največja? Verjamem, da ti mora biti zelo težko, če si želiš shirati. Če želiš sama prispevati k dobremu počutju in razrešitvi stiske, je treba, da najprej uvedeš zadostno in zdravo prehrano. Simptomi, kot jih opisuješ, so lahko značilni za depresijo (npr. pogost jok, za katerega se zdi, da nima razloga), pogosto pa se pojavljajo tudi ob odklanjanju hrane in zniževanju telesne teže. Si morda tudi sama opazila, da se ob lakoti tudi psihično počutiš veliko slabše?

Predlagam, da do naslednjega obiska psihologinje narediš načrt. Izvedba načrta bo težka, vendar se bo trud na koncu izplačal in jaz verjamem, da ti to zmoreš. Zapišeš si, katere so stvari, ki ji jih lahko zaupaš in kako boš to naredila. Ob tem pa se potrudiš, da vsak dan ješ zdravo (ni treba, da je velika količina hrane, če te skrbi, poskrbi le, da zaužiješ pet obrokov). Pomembno je tudi, da si obdana z osebami, ob katerih se dobro počutiš. Ali imaš kaj sorojencev? Kako se razumeš s sošolci? Imaš prijatelje? Za sprostitev pa si vsak dan izberi še neko dejavnost, ki te bo vsaj za kratek čas spravila v boljšo voljo. Ali rada gledaš kakšno serijo, bereš, hodiš na sprehode?

Vesela bom, če se spet oglasiš in mi odgovoriš. Želim ti veliko poguma,
Jasna Klemenčič, dipl. psihologinja (UN)
Music4
Objave: 20
Pridružen: 24 Mar 2021 17:27

Re: Problem

ObjavaNapisal Music4 » 04 Nov 2021 06:05

Pozdravljeni!

Najprej se vam zahvaljujem za odgovor.
Moram reči, da mi je v živo zelo težko povedat drugi osebi, kaj se mi dogaja in kako se počutim, ker me je strah njegove reakcije, zelo težko mi je o tem govorit in tudi strah me je, da bi starši izvedeli, ker vedno narobe odreagirajo in se ne počutim sproščeno in še bolj se zaprem vase. Bi pa rada v živo tudi povedala, ker bi mi mogoče bilo lažje, ampak ne najdem pravih vesed, sa bi razložila, kako se počutim in zakaj se tako počutim.

Težave v zvezi s prehrano sem že imela med poletjem, ampak o tem nisem hotela govorit. Pred 3 tedni se je pa spet začelo. Enostavno ne morem jest. Dan za dnem lažem in mečem hrano stran. Da ne govorim o tem, ko se grem tuširat. Enostavno se ne morem pogledat, ker mi gre na bruhanje in sovražim svoje telo in postavo. Zadnjič smo si pri atiju v službi naročili malico in sem si nekaj vzela, da ne bi čudno zgledalo in sem jokala zraven, ker nisem mogla jest. Se pa veliko bolje počutim, ko ne jem. In lahko rečem, da je to nekako še drug izhod, da se ne režem. Sem pa kljub vsemu psihično slabo, ko ne jem, ampka ne morem pa reči, da sem slabše.

Drugače pa imam enega mlajšega. S sošolci koram rečt, da se zelo dobro razumem. Glede na to, kako je bilo v osnovni šoli. Veliko so me zajebavali in to. Imam pa tudi eno zelo dobro prijateljico, s katero se lahko brez problema o vsem pogovirm in sem ji zelo hvaležna. Ena me je pa zelo prizadela, ker mi je rekla, da se mi vidi, da imam avtizem. In je zdaj niti pogledat ne morem. Me pa itak že ves čas ignorira. Težko pa je, ker je v istem razredu. In se pri piuku ne morem skoncetrirat pa slabo se skos počutim.

Zelo rada berem. Moram pa tudi povedat, da ljubim glasbo in hodim na solopetje. Petje je pa res stvar, ki je nikoli ne bi spustila, ampak starša nista preveč navdušena nad tem, pa ne vem zakaj. Pa vesta koliko mi petje pomeni. Večkrat sem jokala v sobi, ker mi nista pustila it na vaje.
Uredništvo
Pošlji ZS
Pošlji e-pošto

Re: Problem

Uredništvo » 04 Nov 2021 10:57

Odgovor svetovalke:
_________________

Pozdravljena,

vesela sem, da si se ponovno oglasila in odgovorila na moja vprašanja. To mi pomaga, da tvojo situacijo bolje razumem.

Pišeš, da te je strah reakcije druge osebe, če bi ji zaupala svojo stisko, pa tudi reakcije staršev. Kot si že sama ugotovila, ti bo veliko lažje, ko se boš (tudi v živo) lahko nekomu zaupala. Lahko pa s psihologinjo skleneta dogovor, kaj bo povedala tvojim staršem in kaj bo ostalo le med vama. Nisi mi napisala, koliko si stara, a sklepam, da še nisi polnoletna, zato imajo starši pravico vedeti, kaj se dogaja, ni pa treba, da jim psihologinja pove popolnoma vse. Verjamem, da je včasih težko najti prave besede, kako opisati svoja čustva in misli. Zato ti svetujem, da že pred obiskom psihologinje razmisliš in narediš načrt, kaj ji želiš zaupati. Običajno pa je tako, da te psiholog skozi pogovor vodi in usmerja, tako da bosta lahko skupaj odkrili, kaj te teži in kako se počutiš. Zato le pogumno na prihodnjem obisku.

Kot lahko sklepam iz prebranega, so tvoje težave s prehranjevanjem tako hude, da jih boš težko razrešila sama. Svetujem ti, da tudi to zaupaš psihologinji, ob tem pa se držiš tega, kar sem ti napisala v prejšnjem sporočilu. Pišeš, da ti samopoškodovanje in odrekanje hrani predstavljata način olajšanja. Da boš lahko s tem početjem in škodovanjem sebi prenehala, je ključno, da se razreši stiska, ki te je pripeljala do tega. Rekla si, da se v šoli slabo počutiš zaradi sošolke, ki ti je izrekla opazko o avtizmu. Bi mi lahko povedala malo več o tem, od kod izvira stiska? Je poglavitni razlog počutje v šoli ali te teži še kaj drugega?

Veseli me, da si naštela nekaj hobijev, ki jih imaš rada. Žal mi je, da te starši niso pustili na vaje. Morda bi lahko kateri od teh hobijev postal nov izhod iz stiske, ki bo nadomestil škodljive načine. Kaj praviš, da bi namesto tega, da se poškoduješ, ob občutenju močne žalosti in bolečine pela? Poskusi, da petje postane tvoj nov učinkovit način spoprijemanja z neprijetnimi čustvi. Zelo dobro pa je tudi, da imaš zaupno prijateljico. Se lahko z njo pogovarjaš o tem, kako se počutiš?

Želim ti lep dan,
Jasna Klemenčič, dipl. psihologinja (UN)
Music4
Objave: 20
Pridružen: 24 Mar 2021 17:27

Re: Problem

ObjavaNapisal Music4 » 04 Nov 2021 19:28

Pozdravljeni!

Najprej se vam zahvaljujem za odgovor. Januarja bom stara 18 let. Moram pa povedat, da mi gre na živce, ko se mami skos vtikuje v delo psihologinje in se jaz potem začnem zopet zapirat. In ne vem, kako bi lahko to rešila, res ne.

Čist vedno si pred obiskom v mislih govorim, kaj bom povedala, ampak ko pridem tja enostavno ne morem povedat. Pa imam že na koncu jezika, ampak me nekaj zaustavi in ne vem kaj bi to bilo.

Situacija v šoli je res zapletena. Tista punca mi je bila zelo dobra prijateljica, a se je umes pokazalo, da obe čutiva več kot to in sva začeli hoditi ven, da bi videli, če bi najina zveza uspela. In sva se imeli zelo lepo in vse. Medtem časom je pa peišla ena sošolka nazaj, ko je bila na Erazmusu in se je ta punca zelo spremenila. Vsak dan je iskala izgovor, da ji ni treba bilo biti z menoj, izogibala se me je in ignorirala. In enkrat sem jo končno dobila, da sva se pogovorili in medtem pogovorom mi je rekla, da se mi vidi, da imam avtizem. Že prej sem bila zelo žalostna, ko pa mi je šepo vrhu to rekla je pa zdaj še huje. Ne morem je videt in res se v njeni bližini zelo slabo počutim. In res se ne počutim več dobro v razredu, sploh, ker je ona v razredu.

Ja ti hobiji so še edini, ki me držijo pokonci. Sploh petje. Je pa res, da velikokrat izgubim motivacijo, da bi še sploh vstrajala pri petju, ker me vedno neki ovira.

Hvaležna sem, da imam zelo dobro prijateljico in ona je edina, ki ji lahko vse zaupam, o tem kako se počutim in kaj vse se mi dogaja. In mi veliko pomeni, da imam njeno podporo.
Uredništvo
Pošlji ZS
Pošlji e-pošto

Re: Problem

Uredništvo » 08 Nov 2021 15:01

Odgovor svetovalke
________________

Ponovno pozdravljena,

hvala, da si mi situacijo še podrobneje opisala. Tako te lažje razumem in te usmerim v reševanje le-te.

Če se ob obiskovanju psihologinje počutiš, kot da se tvoja mama vmešava, verjamem, da obiski zate niso najbolj prijetni ali koristni. Morda bi naslednjič pri psihologinji naslovila to težavo. Pojasni ji, tako kot si meni, da se ti zdi, da ji težko zaupaš določene stvari oz. ne veš, kako bi situacijo ubesedila, poleg tega pa te skrbi reakcija staršev, ko bi od nje izvedeli kaj od tega, kar si ji zaupala. Razumljivo je, da to dejanje terja veliko poguma, a je nujno, da to storiš, da boš lahko dobila potrebno pomoč in da bo tvoje sodelovanje s psihologinjo uspešno.

Ob napisanem glede sošolke razumem, da ti je v razredu skupaj z njo mučno. Vsekakor je vsak razhod ali prekinitev zmenkov boleč in zahteva čas, da osebo preboliš. Verjamem, da ti je bilo zelo hudo, ko se je od tebe oddaljila in ti povedala opazko o avtizmu. Žal je tako, da boš morala nekaj časa še shajati z njo skupaj v razredu. Poskusi omejiti vajino druženje, npr. da nista skupaj v skupinah na kakšnih projektih in podobno. Skušaj se zamotiti z drugimi stvarmi, da ne boš toliko pozorna na njeno prisotnost. Verjemi pa, da boš gotovo kmalu spoznala punco, s katero se bosta bolj ujeli in te bo imela rada v celoti, z vsemi tvojimi lastnostmi. Sprejemanje v celoti je pravzaprav predpogoj uspešne zveze. Če slednje ni prisotno, je odnos zelo težko vzdrževati.

Zelo lepo je slišati, da imaš tako dober prijateljski odnos in da te petje veseli. Napisala si, da ti včasih zmanjka motivacije ali da te nekaj ovira. Predlagam, da petju nameniš določen čas na svojem urniku (in tudi prostor, npr. da poješ v svoji sobi, kjer imaš mir) in se tega držiš, da postane tvoja navada. Ko enkrat začneš, se motivacija spet povrne, hkrati pa je lažje narediti za navado neko dejanje, ki nam je prijetno.

Upam, da ti bo moj odgovor pomagal.

Lep začetek tedna,
Jasna Klemenčič, dipl. psihologinja (UN)
Music4
Objave: 20
Pridružen: 24 Mar 2021 17:27

Re: Problem

ObjavaNapisal Music4 » 11 Nov 2021 11:30

Pozdravljeni!

Iskreno se vam zahvaljujem za vaš odgovor. Moram priznati, da me je zelo pomiril in olajšal, ker se vedno zelo sekiram, če mi kaj ne gre, kot si zamislim. Bom pa naslednji teden poskusila povedati svoji psihologiniji in res upam, da mi bo uspelo.

Še enkrat hvala in želim vam prijeten teden še naprej