problemi s starši in preveč omejevanja

Vprašanja na tosemjaz.net.
čokoladni puding
Objave: 8
Pridružen: 01 Jun 2021 16:20

problemi s starši in preveč omejevanja

ObjavaNapisal čokoladni puding » 19 Okt 2021 17:42

Pozdravljeni!

Stara sem 20 let in imam težave s tem, da me starši preveč nadzorujejo in omejujejo. Ko grem zvečer ven s prijateljicami ali fantom mi oči stalno pošilja sms sporočila kje sem, kdaj pridem, ali smo že prispeli... zraven pa dodaja en kup nasvetov kot npr. ne hodi sama po temi, naj te pripeljejo do vrat in tako naprej. Ponavadi mi ne reče, da ne smem iti ven, ampak ima zame cel kup podvprašanj (s kom grem, kdaj grem, kdaj pridem, kdo vozi, kje bom...), poleg tega pa vidim, kako ni navdušen nad tem. Vedno moram druženja načrtovati v naprej, saj če mu rečem, da grem ven, recimo 2 uri preden grem, mu to zelo ne bo všeč. Večinoma je tako pri očiju, včasih pa tudi pri mami. Občasno (ne vedno, odvisno od tega kakšne volje sta) mi postavljata ure do kdaj moram biti doma (večinoma pravita do polnoči, ali do enih). Ure se skušam držati, vendar je to zelo težko v primeru, da moji prijatelji nimajo določene ure, jaz pa nočem izpasti tako "otroško", da mi starši postavljajo ure. Ponavadi sem nekako prenašala vse to, dokler se ni zgodil dogodek ta petek, ki je bil "kaplja čez rob". Bila sem pri prijateljici in sem ze zmenila z drugo prijateljico, da spotoma pelje domov še mene. Ker pa je ona spotoma peljala svojega brata k punci (jaz prej nisem vedela, da ga bo), sem domov prišla eno uro kasneje kot so mi naročili starši. Oči se je naslednji dan razjezil, da mu ni všeč, da se z drugimi ponoči vozim naokoli, ker ne zaupa drugim šoferjem, zato je ukazal, da se moram od zdaj naprej voziti sama. Tega ukaza nekako ne morem upoštevati, ker se mi zdi logično, da se peljemo skupaj, ko gremo npr. na veselico ali pa v klub, jaz pa tudi ne morem biti "večni taksi" za vse ostale. Poleg tega mu ni bilo všeč, da nisem bila samo pri sošolki, meni pa se s tem ni zdelo nič narobe. Še ta dodatna omejitev je bila zame preveč, zato se z njim sploh nisem mogla pogovoriti, ker mi je šlo kar na jok. Hudo mi je, ker vem da moji prijatelji nimajo takih omejitev, niti ur do kdaj morajo biti doma, niti teh glede prevoza, niti teh kam lahko grejo in kam ne. Mene pa je sram povedati, da imam uro, saj morajo zaradi tega tudi ostali prijatelji prej odditi z veselice. Sram me je povedati, da mi doma ne dovolijo, da grem zvečer v Ljubljano. Sram me je povedati, da mi oči ne dovoli, da se vozim z drugimi. Poleg tega, mi doma ne pustijo, da moj fant (skupaj sva že 2 leti) prespi pri meni ali pa jaz pri njem. Vse moje prijateljice pa brez težav prespijo pri svojih fantih. Ne gre za strah, da bova imela spolne odnose, ker sva bila že skupaj na morju (to so mi dovolili brez problema) in zato sigurno vejo, da sva to že počela. V letošnjem letu 2021 sem pri njemu prespala 2x, pa še to z veliki mukami pri prepričevanju očija. moja sošolke spijo pri fantih skoraj vsak teden. To vse me zelo bremeni in zato sem se odločila, da moram to nekako spremeniti, ker sem stara 20 in se mi zdi to že malo preveč omejitev za mojo starost. Sama sem že veliko razmišljala o vzrokih za to, eden izmed njih se mi zdi ta, da imam brata (star 21 let), ki skoraj nikoli nikamor ne gre, zato on izpade kot priden sin, ki se vedno uči in je doma pri starših, jaz pa kot hčerka, ki rada samo hodi okoli. Še ena informacija, ne pretiravam z večernimi izhodi, saj grem samo ob petkih ali sobotah, ponavadi nekako enkrat na teden ali pa še manj kot to). Drug razlog je mogoče ta, da sem prej bolj malo hodila ven (sem ampak bolj podnevi, ne pa zvečer) in moji starši niso tako zelo navajeni tega. Čeprav mislim, da bi se nekako v polovici leta lahko navadili na to. Tretji razlog se mi zdi ta, da moji starši poleg službe nimajo veliko hobijev (sploh oči), zato zvečer, ko me ni doma, cel čas razmišlja o tem kje sem in kaj počnem ter kdaj mu bom odogovorila na sms, saj nima ničesar s čimer bi se zamotil in zato razmišlja o teh stvareh. Kar se tiče tega, da ne smem prespati pri fantu, pa bi kot četrti razlog naštela še neko konzervativnost (staromodnost) očeta, ki še ni "dojel" modernega sveta, v katerem fantje in punce, malo za hec in malo za res, lahko prespijo drug pri drugem že pred poroko. Naj povem še to, da sem drugače v dobrih odnosih s starši, se imamo radi, nisem "poredna" in sem pridna učenka, zato razlog zagotovo ni neko kaznovanje. Bolj bi rekl pretirana skrb ali pa to, da še nista "dojela", da je njuna hčerka stara 20. Sedaj sem se odločila, da imam tega nekako dovolj, zato bi rada to spremenila. Prijateljice mi rečejo, da bi one kar šle k fantu, četudi brez dovoljenja, in bi samo sporočile da grejo tja. Jaz si ne upam tako "reskirati", saj se mi zdi, da bi s tem položaj samo še poslabšala, tudi moj fant meni, da bi tako izgubila zaupanje ter noče, da bi ga moji starši grdo gledali. Tudi glede večernih izhodov mi vsi pravijo, da naj kar grem v Ljubljano, tudi če ne pustijo ali pa da je vseeno za ure prihoda... Meni pa ni tako vseeno, saj se ne želim kregati s starši ali pa celo poslabšati situacije. Razmišljala sem o nekem pogovoru na to temo, ampak ne vem, kako ga začeti. Ko se moram s starši pogovoriti kaj takega postanem živčna in nestrpno čakam na primerno situacijo. Za to, da bi vedela na kakšen način se naj pogovorim z njimi, sem hotela odkriti razlog njunega vedenja, vendar, kot je napisano zgoraj, tega nisem popolnoma ugotovila. pogovarjanje z očetom se mi zdi dokaj nemogoče, ker ponavadi na koncu samo reče: "Zato ker sem jaz tako rekel", in s tem konča pogovor. Sama pa sploh nimam priložnosti "ugovarjati", argumentirati ter se postaviti zase. Poleg tega sem zelo čustvena oseba in mi gre ob takih dogodkih kar malo na jok, potem se pa sploh ne morem normalno postaviti zase in se pogovarjati z njim.

Prosim za kakšen nasvet in pomoč, kako naj se "osvobodim" iz tega pretiranega nadzora, čeprav vem, da je normalno, da starše skrbi za svoje otroke, vendar se mi v mojem primeru to zdi že malo pretirano. Bila bi vesela, če imate kakšen nasvet, kako začeti tak pogovor in katere argumente uporabiti v prepričevanju staršev, da bi kočno lahko šla ven, brez da bi se obremenjevala s tem koliko smsjev mi bo oči poslal, kdaj bo ura za odhod in da bi lahko šla prespat k fantu vsaj po kakšni zabavi, med počitnicami ali pa za njegov rojstni dan.

Se opravičujem za tako dolgo sporočilo, ampak sem morala razložiti celotno zadevo :)

Hvala in lep pozdrav!
Uredništvo
Pošlji ZS
Pošlji e-pošto

Re: problemi s starši in preveč omejevanja

Uredništvo » 21 Okt 2021 10:35

Odgovor svetovalke
_________________

Pozdravljena,

najprej hvala, da si tako iskreno in poglobljeno delila svojo stisko.

Pišeš, da imaš težave z zaupanjem in nadzorom s strani staršev, kar te, glede na to, da si stara 20 let in redno upoštevaš nasvete ter pravila, jezi ter moti. Sedaj si želiš, da bi našla način, kako to rešiti brez večjih prepirov. Verjamem, da je opisana situacija zate resnično neprijetna, saj si do sedaj vedno dosledno upoštevala priporočila staršev, ne glede na to, da so se ti ta zdela nekoliko pretirana in so bila bistveno drugačna od pravil, ki jih postavljajo starši tvojih prijateljic. To ti je dajalo nek občutek nezaupanja, zato je razumljivo, da te ob takšni situaciji preplavijo različna čustva - ker si na eni strani želiš dobrega odnosa s starši, na drugi strani pa imaš občutek, da preveč posegajo v tvojo zasebnost.

Všeč mi je, da si sama že veliko razmišljala o vzrokih za očetovo nezaupanje, in nekatere izmed tvojih razlag zagotovo prispevajo k njegovemu pogledu na situacijo, ki jo opisuješ. Ker pa obstaja možnost, da so vzroki povsem drugačni, ti predlagam, da se s staršema pogovorite o problemu, ki ga opisuješ. Da ti iskreno in spoštljivo deliš, kako se počutiš, ko ti starša nalagata takšne zahteve, ko ne upoštevata tvojih želja in ko izkazujeta nezaupanje. Pri tem lahko spodbudiš tudi očeta in mamo, da sama delita njun pogled na omenjeno problematiko. Zakaj ne zaupata drugim, ki te pripeljejo? Zakaj je potrebnih toliko sporočil med tvojim izhodom? Na drugi strani pa se lahko med pogovorom osredotočite tudi na to, kaj bi lahko spremenili, da bi se tako ti, kot tvoja starša, počutili bolje. Pomembno je, da se znaš na spoštljiv način postaviti zase - da zastopaš svoje prepričanje in hkrati upoštevaš, da je lahko prepričanje staršev drugačno. Skozi konstruktiven pogovor bi lahko dosegli kakšne dobre rešitve za omenjeno situacijo. Npr. če oče ne zaupa temu, da se voziš s kom drugim, mu lahko predlagaš, da te pride poiskati kdo od staršev. Mislim, da bi oče raje videl, da se pripelješ z nekom, ki je trezen in vozi odgovorno, kot da se voziš sama - čeprav verjamem, da ne piješ ko voziš, pa si lahko zaradi plesa bolj utrujena in posledično bolj dovzetna za napake na cesti. Glede časa prihajanja domov, pa lahko skušate postopoma doseči vedno daljši čas. Z dogovorom, da se ure držiš in da starša vedno, ko prideš domov, o tem tudi obvestiš. Seveda so to samo eni izmed predlogov, ki jih lahko predlagaš. Verjamem pa, da vam bo s skupnimi močni uspelo najti tiste, ki vam bodo še bolj ustrezali.
Ker pa pišeš, da imaš težave z iskanjem ustreznega trenutka za pogovor in s tem, da večkrat zaradi čustev ne zmoreš zastopati svojega prepričanja, lahko poskušaš pogovor začeti s svojo mamo. Glede na to, da si navedla, da pravila glede izhodov in druženj postavlja predvsem oče, ti bo morda lažje začeti pogovor samo z mamo. Tako se lahko tudi ona pogovori z očetom, vsekakor pa bi bilo dobro, da se na koncu o tem pogovorite vsi.

Pišeš tudi, da ti prijateljice svetujejo, da odideš na zabavo/k fantu brez dovoljenja staršev. Sama nisi ravno prepričana v to, saj meniš, da bi lahko takšno vedenje odnose samo zaostrilo. Glede na to, kako opisuješ situacijo, verjamem, da bi takšno vedenje resnično povzročilo negativne izide - starša bi najprej samo še bolj skrbelo, ko pa bi se vrnila bi verjetno še bolj zaostrila nadzor. Zato ti svetujem, da se o tem raje pogovoriš. Čeprav je po tvojih besedah komunikacija z očetom večkrat otežena, ti predlagam da vztrajaš pri tem, da se pogovor ne zaključi z "zato ker sem jaz tako rekel". Starši si lahko zaradi svoje avtoritete večkrat privoščijo, da svojih odločitev sploh ne argumentirajo. Ti pa mu lahko na lep način sporočiš, da bi rada bolje razumela njegovo odločitev in da ga prosiš, da slednjo zaradi boljšega razumevanja tudi argumentira. Mogoče bo šele tako spoznal, da so določena pravila nekoliko toga in jih bo pripravljen prilagoditi.

Glede na tvoj zapis vidim, da si dobro opremljena za razmišljanje o tej situaciji. Vidi se, kako poglobljene so tvoje razlage, zato verjamem, da ti bo uspelo izpeljati dobro debato s staršema. Povsem razumljivo je, da se te takšne situacije dotaknejo in v tebi vzbudijo čustva. In nič ni narobe, če o teh čustvih razglabljaš s staršema.

Želim ti veliko uspehov pri komunikaciji in zastopanju svojih prepričanj,
Urška Pisar, dipl. psihologinja (un)
Rada imam šport

Re: problemi s starši in preveč omejevanja

ObjavaNapisal Rada imam šport » 21 Okt 2021 14:03

Zdravo, nimam nasveta vendar te popolnoma razumem kako ti je, sama imam isto težavo, skoraj enako le da jaz ne hodim ven, ker starši toliko komplicirajo in se jih bojim, redko kdaj grem pa še to podnevi, ne v nočnih urah. Prav tako imam brata starega 21 let (jaz sem 20) in je ves čas doma in ja, te zelo razumem. Na žalost pa tudi sama ne vem kako se nekako bolj osvoboditi...

Lepo bodi!
čokoladni puding
Objave: 8
Pridružen: 01 Jun 2021 16:20

Re: problemi s starši in preveč omejevanja

ObjavaNapisal čokoladni puding » 24 Okt 2021 13:06

Hvala za nasvete in pomoč. Res se bom najprej pogovorila samo z mami, saj mislim, da me ona še vedno bolj razume, potem pa še z obema staršema. Zdaj se počitim veliko bolje in samozavestno, da mi bo uspelo izpeljati pogovor s starši.

Hvala tudi tebi, Rada imam šport, da si z nami delila svojo stisko in sočustvovala z mano. Zdaj vem, da nisem edina, ki se sooča s takimi težavami. Upam, da nama bo uspelo rešiti zadevo, če pa boš imela še kakšno težavo na to temo, ti z veseljem lahko poskušam pomagati. :)