osamljena

Vprašanja na tosemjaz.net.
Melita1
Objave: 11
Pridružen: 01 Jul 2021 18:23

osamljena

ObjavaNapisal Melita1 » 06 Okt 2021 19:24

Pozdravljeni,
stara sem 12 let in moji prijateljici se zelo čudno obnašata do mene sploh se ne pogovarjata z mano in se delata kot da ne obstajam. Kadar pa katera od njiju manjka pa se z mano družita kot da je vse ok samo jaz sem bolj zadržana. Včasih ko smo v šoli kdaj morali se dati po dva skupaj.....sta mi vedno rekli naj grem jaz stran. Enkrat nam je učiteljica rekla da se more ena od nas presest drugam. Imela sem ju dovolj ker sem vedela da mi bosta rekli naj grem jaz stran zato sem se presedla nekam drugam. Zdaj sedim sama in mi je zelo dolgčas pa ne po klepetanju...ampak zelo čuden občutek imam če noben ne sedi zraven mene in se počutim zelo osamljeno. Z nikomer v razredu se ne razumem zelo dobro in tudi vsi imajo prijatelje, prijateljice in so srečni jaz pa čisto zamorjena sedim v zadnji klopi. Kaj naj naredim?

Melita
Uredništvo
Pošlji ZS
Pošlji e-pošto

Re: osamljena

Uredništvo » 09 Okt 2021 10:56

Odgovor svetovalke
_________________

Pozdravljena,

Če sem te prav razumela, se počutiš zmedeno in prizadeto, da te prijateljici izključujeta iz svoje družbe. Vedno nekako izostaneš, ko se delite po parih, potrebna si jima samo takrat, ko ene izmed njiju ni v šoli. Tega imaš dovolj, zato si se odločila, da se z njima ne boš več družila.

Razumljivo je, da se počutiš žalostno in osamljeno. Zdiš se mi zelo zrela, da si uspela prepoznati, da prijateljstvo s tvojima sošolkama ne vodi nikamor in da se zavedaš, da si zaslužiš prijateljice, v družbi katerih se boš počutila sprejeto in enakopravno.

Sprašuješ kaj narediti. Ena izmed rešitev je vsekakor ta, da najdeš nove prijatelje. Sama praviš, da jih je v razredu težko najti, saj se vsi z nekom že družijo. Res je, da se je težje vključiti v skupino prijateljev, ki se dobro pozna že od prej, vendar pa je vsekakor možno. Razmisli, s kom v razredu bi se še lahko ujela, kdo ima s tabo kaj skupnega (npr. športi, serije, knjige). Verjamem, da je na začetku pristopiti k nekomu lahko malo strašljivo, saj se bojimo zavrnitve in včasih ne vemo niti kako bi začeli pogovor. Tudi če se ne izide in z njimi ne skleneš prijateljstva, boš imela izkušnjo, ki ti bo pomagala, da ti bo naslednjič pri navezovanju stika lažje.

Morda se trenutno v razredu z nikomer prav ne ujameš. To je težka situacija, saj velik del dneva preživiš v razredu. Dobro je, da veš, da lahko prijatelje najdeš tudi izven šole ter da ta situacija ne bo trajala večno. Ko boš odšla na srednjo šolo boš spoznala veliko novih vrstnikov, kjer boš lahko sklepala nova in bolj trdna prijateljstva. Pomembno je, da se naučiš, kako sama pristopiti, začeti pogovor ter se postaviti zase, ko je to potrebno (seveda na način, da ne užališ druge osebe).

Svetujem ti tudi, da se o svojih občutkih osamljenosti pogovoriš s kom, ki mu zaupaš. To so lahko starši, svetovalna delavka, morebiti tudi učiteljica. Skozi te občutke ne rabiš iti sama, čisto vredu je, da se nekomu potožiš. Morda ti bodo drugi lahko dali malo bolj natančne predloge kako rešiti situacijo, saj te bolje poznajo in razumejo situacijo v razredu.

Želim ti veliko poguma pri sklepanju novih prijateljstev in držim pesti zate.

Lepo bodi,
Ana Lampret, dipl. psihologinja (un)
Melita1
Objave: 11
Pridružen: 01 Jul 2021 18:23

Re: osamljena

ObjavaNapisal Melita1 » 12 Okt 2021 20:39

Pozdravljeni,
ravno razmišljam s kom bi se družila v razredu. Sploh nevem s kom bi se lahko. Z vsemi puncami se dobro razumemo in nismo skregane ampak še vseeno se mi vse zdijo zelo drugačne od mene. Vseeno jim je če se zlažejo, če so nesramne....jaz pa poskušam biti do vseh čim bolj prijazna ampak s takimi sošolkami kot jih imam v šoli se je res težko dobro razumeti. Drugače tudi 2x na teden treniram odbojko. Tam imam eno dobro prijateljico, ki je 2 leti mlajša od mene ampak se vseeno dobro razumeva. Zelo pa si želim imeti tudi v šoli koga s komer bi se dobro razumela, ker ogromno časa preživim tam. Če pa bi se s kom dobro razumela pa tudi če bi se lahko preseedla k njemu ne bi mogla ker učiteljice nočejo da se presedamo... Sploh ne vem kaj naj naredim ker se z nobeno od sošolk ne razumem zelo dobro. No z eno se ampak ima tudi svojo prijateljico, tako skoraj nič časa ne preživiva skupaj.
Uredništvo
Pošlji ZS
Pošlji e-pošto

Re: osamljena

Uredništvo » 15 Okt 2021 08:33

Odgovor svetovalke
________________

Ponovno pozdravljena,

Razumem stisko, da bi imela prijatelja/prijateljico tudi v svojem razredu. Praviš, da se s sošolkami načeloma dobro razumete, z eno izmed njih praviš, da se razumeš celo zelo dobro. Kljub temu pa meniš, da so drugačne od tebe, saj jih vidiš kot zahrbtne in nevredne tvojega zaupanja.

Razumljivo je, da se bojiš ponovne izključitve s strani drugih sošolk, ko si to enkrat že doživela. Morda se ti ostale sošolke zato zdijo še bolj nesramne in zahrbtne, saj vsepovsod iščeš znake, da bi te lahko prizadele. Ko smo doživeli nekaj hudega, se tega želimo obraniti in smo zelo pozorni na znake, ki kažejo na to, da bi se nam to lahko spet zgodilo. Vendar pa na tak način morda izključimo ljudi, s katerimi bi lahko postali zelo dobri prijatelji.

To bom poskusila razložiti na primeru. Punci, ki jo je prejšnji fant prevaral, se vsi fanti zdijo nezaupljivi, saj jo je tako zelo strah, da bi se to ponovilo. Nenehno išče znake, da bi jo lahko prizadeli, da pogledujejo za drugimi puncami in podobno. Posledično večino fantov zavrne, saj že v določenih stvareh, ki s tem niso v resnici povezane, vidi kot možnost, da bi jo lahko prizadeli (npr. to, da ima fant prijateljico iz šole, zanjo pomeni možnost, da jo lahko prevara, tudi če ima ta prijateljica že fanta). Tako kot tale punca, morda že to, da ima sošolka, s katero se zelo dobro razumeš, še eno drugo prijateljico, vidiš kot možnost, da bi te lahko izključila iz družbe.

Razmisli, kako si prišla do zaključka, da so tvoje sošolke zgolj nesramne in se lažejo – poskusi našteti nekaj teh dogodkov in potem razmisli, ali bi lahko gledala nanje na drugačen način (npr. sošolka je zakričala na sošolca, ker se je zelo prestrašila, ne ker je nesramna).

Seveda je možno, da so tvoje sošolke v resnici take, kot praviš. Vseeno pa te vzpodbujam, da si pogumna in jim daš priložnost. Čeprav je to zelo težka naloga, se splača potruditi. Tudi če to ne uspe, boš imela izkušnjo, kako gledati na stvari z vidika nekoga drugega in kako pristopiti k drugim, čeprav te je tega malo strah.

Držim pesti zate in upam, da si v razredu kmalu najdeš prijatelje.

Lepo bodi,
Ana Lampret, dipl. psihologinja (un)