Anoreksija

Vprašanja na tosemjaz.net.
Bukvica

Anoreksija

ObjavaNapisal Bukvica » 03 Sep 2021 18:17

Lepo pozdravljeni,

Zanima me nekaj glede te bolezni. Sama razumem recimo da se nočeš zrediti in ne ješ mislim v smislu ko imaš neke muhe in potem te mini ampak me pa zanima kako in zakaj ter kaj je v možganih ali kako se ta bolezen odvija tako da človek skoraj umre od tega da ne je in da šteje kalorije ter noče niti piti drugega kot vodo ter da niti leto obravnave ne pomaga zakaj je to tako težko ozdraviti? Se oseba lahko recimo zaveda tega da se mora zrediti ampak zakaj še kar počenja stvari ki ji škodujejo? Kaj se dogaja v mislih take osebe? In koliko dolgo to traja da se ozdravi? Prebrala sem da tudi zavedno ostane prisotno ampak ne več v hudi meri po ozdravitvi. Je zdravljenje psihološko mislim sploh učinkovito in zakaj traja tako dolgo? Kaj je neprimerno vprašati tako osebo oz. Da lahko poslabša vse skupaj. Kaj pa če je oseba že na zdravljenju dolgo ampak še kar pol dneva ne je? Hvala za vaš čas in oprostite za toliko vprašanj ampal me res zanima. Lep dan želim :)
Uredništvo
Pošlji ZS
Pošlji e-pošto

Re: Anoreksija

Uredništvo » 14 Sep 2021 08:57

Odgovor svetovalke
_________________

Pozdravljena,

Anoreksija in tudi druge vrste motenj hranjenja so težje duševne motnje, ki si jih oseba sama ne izmisli ali prikliče in niso modna muha. Pri anoreksiji gre tudi za nerealno zaznavanje svoje telesne sheme ( oseba, ki ima anoreksijo, se ne vidi realno, ampak z veliko več kilogrami, zato jo je težko prepričevati, da je suha ali presuha, ker ne more verjeti ostalim, saj sebe vidi veliko težjo kot je). Gre tudi za določena obsesivno-kompulzivna vedenja (npr. prepovedo si uživati določene vrste hrane, ob določeni uri, izven obrokov, imajo določene rituale...) in strahove, anksioznosti (npr. pred pridobivanju teže). Prav tako so prisotna odvisniška vedenja, ko ne poje obroka, občuti občutek lakote ali na drug način želi zmanjšati svojo težo, se počuti zelo dobro, uspešno, zmagovalno in od teh občutkov je odvisna in ji dajejo energijo za nadaljno stradnje in ohranjanje motnje. Velikokrat je prisotna tudi depresivnost, panični napadi.

To duševno motnjo je težko zdraviti, ker jo je res potrebno dobro razumeti. Tako s strani strokovnjaka, kot da jo sama oseba, ki jo ima, razume. Oseba sama mora priti do odločitve, da se želi pozdravit, če se dela proti njeni volji nikoli ni učinka. Lahko pridobi kilograme, ampak jih psihološko ne sprejme in jih prej ali slej izgubi. Proces zdravljenja in dolžina zdravljenja je zelo individualna, odvisna od posameznika in njegove motivacije.

Motnje hranjenja so lahko povsem ozdravljive, če zdravljenje poteka do konca in ne da se na neki stopnji, ki je dokaj OK a ne še povsem zdrava, oseba ustavi – se zazdravi. V tem primeru se bo najverjetneje še kdaj v življenju pojavila. Velikokrat imajo osebe, ki pridejo do konca zdravljenja, celo boljše samospoštovanje in samopodobo ter bolj naraven odnos do hrane in telesne samopodobe kot večina populacije.

Neprimerna vprašanja so vsa vprašanja, ki se nanašajo na njene prehranske vzorce in druga vprašanja, ki povzročajo občutke slabe vesti in krivde. Spraševati jo je potrebno o njenem počutju, kako se počuti, zakaj to počne, kako ji lahko ti pomagaš. Fokus peljati stran od hrane in kilogramov na njeno počutje.

Upam, da sem odgovorila na vsa vprašanja, če je ostalo še kaj neodgovorjenega ali želiš izvedeti še kaj, pa le piši.

Lepo te pozdravljam,
Maja Gselman, univ.dipl.psihologinja, zakonska in družinska terapevtka