anksioznost

Vprašanja na tosemjaz.net.
zmedeno dekle

anksioznost

ObjavaNapisal zmedeno dekle » 02 Sep 2021 18:24

Živijo! Sem skoraj prepričana, da imam socialno anksioznost in tesnobo. Vse skupaj se je v meni nabiralo že dolgo časa, izbruhnilo, pa je med karanteno. Posledice so preveč mučne. Nisem sproščena, vedno razmišljam, kaj bom rekla, da bom zanimiva, sprejeta, itd., imam slabo samopodobo, ne morem se sprejet in se imet rada, občutek imam da nimam prijateljev in na splošno me je strah. Včasih mam tudi misli o samomoru. Zaradi tesnobe se mi je zdaj začela pojavljati še bolečina v prstnem košu(kot bi me nekaj peklo), ki je pomoje plod vsega tega. Obiskujem tudi neke terapije in jemljem lahke antidepresive, ki pa ne pomagajo(še?). Prosim pomoč, kdorkoli, ker mam občutek, da je vsak dan slabše. Hvala milijonkrat dobri ljudje<3
wooop

Re: anksioznost

ObjavaNapisal wooop » 03 Sep 2021 22:13

hejla, jaz imam podoben problem tako kot ti sem precej prepricana v mojo ankioznost in prevec razmisljam o vsem kar toliko bolj poslabsa mojo tesnobo. sicer ne vem ali bo to pri tebi delovalo ampak to poletje sem zase ugotovila da je najbolje da se zamotim, meni osebno zelo pomaga da berem knjige, ker takrat ne razmisljam o nicemer razen o knjigi.
upam da sem ti vsaj malo pomagala :))
Petunija

Re: anksioznost

ObjavaNapisal Petunija » 04 Sep 2021 23:24

Hej :) Nisem svetovalka, vendar si rekla kdorkoli, torej bom poizkusila. Sama sem tudi tesnobna, kar introvertirana in neprestano "overthinkam". Vem, kako je, ko neprestano paziš kaj boš rekla in podobne zadeve. Občutek imaš, da nimaš prijateljev ampak sem sigurna, da se motiš. Imaš jih in njim lahko, če so pravi, poveš vse brez slabe vesti. Tudi, če bo komu neumno se s tem ne smeš obremenjevati, ljudje imamo različne interese in poglede na svet. V družbi moraš biti ti. Nekaterim mojim prijateljem je čudno, ker poslušam kpop. Pa mi ni mar, ker me to osrečuje, ker so mi pomagali z glasbo čez stvari in to mi je bolj pomembno od tega, da se jim zdim neumna, ker poslušam nekaj kar ne razumem. Ne moreš se imeti rada, zakaj? Prepričana sem, da sk čudovita. Zapomni si, da moraš najprej imeti rada sebe in nato druge, tudi drugi te bodo imeli takoj radi, ko boš oddajala energijo, da se sprejemaš in se imaš rada. Strah je zato, da se ga premaguje. Moraš si zastavljati izzive in jim iti nasproti, ker to osvobaja. Samomor? Ne, prosim, nikoli. Starši bi te pogrešali, prijatelji, vsi. Nima smisla končatk življenja, ker je včasih hudo. Vse se da premagat, verjemi. Bolečina v prsnem košu je verjetno res zaradi tesnobe, poskušaj z dihalnimi vajami, preusmerjaj misli na lepe stvari, riši, beri, poslušaj glasbo, ki ti je všeč. Super je, da obiskuješ terapijo in jemlješ zdravila - vztrajaj! Pomagalo bo, le čas in potrpežljivost sta potrebna. Ne obupaj, prosim. Ljudje te imajo radi, zaupaj temu. :)
evch here
Objave: 5
Pridružen: 02 Sep 2021 18:26

Re: anksioznost

ObjavaNapisal evch here » 09 Sep 2021 19:06

Jooojj, hvala, hvala, hvala!! Noro lepo je blo to prebrat, skoraj mi gre na jok! Hvala res iz srca! Bom se potrudila po najboljših močeh<3
Uredništvo
Pošlji ZS
Pošlji e-pošto

Re: anksioznost

Uredništvo » 10 Sep 2021 14:41

Odgovor svetovalke
_________________

Pozdravljena!

Te najprej močno podprem v tem, da redno hodiš na terapevtske obravnave k psihologu. Tam poskusi biti čimbolj odprta in zaupaj strokovnjaku tvoje težave, tudi če se ti kaj ne zdi tako pomembno, tam je zate, da ti nudi podporo in ti hkrati pomaga pri spremembi tvojega načina razmišljanja, pomaga do boljše samopodobe in posledično tudi vedenja. Seveda vse to s tvojim tesnim sodelovanjem in trudu.

Tudi redno jemanje zdravil daljše časovno obdobje je ključno, da sploh začnejo učinkovati. Sicer se v ta del, kar se tiče zdravil, ne bi podrobneje spuščala ker nisem zdravnica/psihiatrinja.

Nič nenavadnega ni, da so se ti težave poslabšale v času karantene. Saj so to nove, neobičajne situacije, ki porušijo našo vsakodnevno rutino in se jim moramo nekako prilagoditi po najboljših močeh. Več smo sami, manj se seveda v živo družimo s prijatelji/sošolci. Običajno je, da se obremenjuješ s tem, kako izpadeš v družbi. Vsak od nas se hoče prikazati v dobri luči in vsak od nas želi biti sproščen v navezovanju stikov. Res pa je, da gre enim to lažje od rok kot drugim. Z delom na samopodobi (kjer ti lahko pomaga psiholog) bodo rasle tudi tvoje veščina komunikacije v medosebnih odnosih.

Bolečina v prsnem košu je posledica nabrane tesnobe in napetosti v telesu, naše telo pa se zelo hitro odzove na naše razmišljanje, kot si zagotovo že ugotovila. Bodi pozorno na to, katere situacije v tebi sprožijo napetost in negativne občutke. Najdeš katere skupne značilnosti?

Kar se prijateljev tiče, imaš kakšne, ki jim lahko zaupaš te tvoje težave? Kaj pa družinski člani? Kakšne imaš odnose z njimi? Dobro bi bilo, da jim zaupaš te težave, saj lahko tudi oni pripomorejo k tvojemu boljšemu počutju in večjemu občutku sprejetosti ter dobre samopodobe.

Kar ti lahko napišem je kot nek hiter "recept" je, zamoti se, preusmeri misli, takrat ko postaneš tesnobna. Zamenjaj aktivnost, počni kaj kar te veseli. Imaš kakšne takšne aktivnosti? Takrat ti bo namreč tesnoba upadla in ne boš več tako napeta.

Nekaj vprašanj sem ti še zastavila, pa nekaj iztočnic za razmislek sem ti podala. Upam, da ti bodo v pomoč.
Lepo pa vabljena, da se še javiš.

Lep pozdrav,
Tina Rzeničnik Uršič, mag. psihologije
evch here
Objave: 5
Pridružen: 02 Sep 2021 18:26

Re: anksioznost

ObjavaNapisal evch here » 13 Okt 2021 19:04

Pozdravljeni!
Res se vam zahvaljujem za vaš odgovor. Zdi se mi, da gre moje stanje POČASI res na boljše. Redno hodim k psihologinji, s katero sem si dosti blizu, jemljem antidepresive, poskušam se zamotiti s sprostitvenimi dejavnostmi, poskušam preusmeriti svoje misli na pozitivo(čeprav je res, res težko in včasih rata, včasih ne), itd. Še vedno kdaj pridejo slabi dnevi in trenutki. Zelo mi niha razpoloženje, a se trudim ostati čim bolj pomirjena, in obvladovati svojo tesnobo. O vsem tem se tudi veliko pogovarjam z mami, ki me 100% podpira, ker je šla v mladosti tudi sama čez podobne težave. Tako, da se res boljše počutim, ko se ji lahko zaupam. Pa tudi v razredu smo dosti odprti do te teme, ker se sošolci srečujejo s podobnimi občutki(hvalabogu, da nisem edina). Še vedno se poskušam sprejemati, kar pa mi ne gre najbolje od rok. Ugotovila sem, da sem se že od malega podzavestno zaničevala, in v moji glavi se je oblikoval miselni vzorec, da so drugi vedno več vredni od mene. Res težko mi je sebe postavit na prvo mesto in se imeti rada. A poskušam. Vsak dan posebej. Ker globoko v sebi vem, da smo sami sebi največ, samo ozavestiti moram to.
Upam, da bom postopoma prišla do te točke, da bom tesnobo obvladovala tako, da mi ne bo več resno škodovala. Potrudila se bom, maksimalno. Lep pozdravček:)