Dilema

Vprašanja na tosemjaz.net.
Music4
Objave: 20
Pridružen: 24 Mar 2021 17:27

Dilema

ObjavaNapisal Music4 » 07 Jul 2021 23:12

Pozdravljeni!

Trenutno se doma dogaja zelo veliko stvari. Med drugim sta tudi starša izvedela, da si jaz želim iti v stanovanjsko skupino. In seveda jima to ni všeč, saj kateremu staršu bi pa bilo, če bi otrok šel stran od njiju. Ampak jaz enostavno ne zdržim več v tej hiši. 2 leti sem prenašala spolno zlorabljanje dedka in si res ne želim biti več tukaj. Starša pa tega preprosto ne moreta sprejeti. Saj jaz ju razumem, da jima je težko, ampak se onadva ne moreta enkrat postaviti v mojo kožo, da bi dejansko dojela, kako se jaz tukaj počutim. Meni je neznosno, strah me je ves čas, neprijetno mi je in še bi lahko naštevala. In zelo sem žalostna, ker mi mami pravi, da sem zdaj jaz uničila njihova življenja. Jaz nisem imela namena uničiti njihovih žuvljenj, ampak sem želela narediti nekaj dobrega zase, saj sem vedno poslušala družino, ko so mi pravili, da naj bom doma.

In res ne vem, kaj naj zdaj naredim. Ali je dobro, da vtrajam pri svoji odločitvi ali kaj? Jaz preprosto ne vem več. Rada bi se pa zopet počutila VARNO, to je edina moja želja.

Ali imate vi kakšno idejo, kako bi se lahko počutila bolje ob vsem tem?

Lepo vas pozdravljam
Uredništvo
Pošlji ZS
Pošlji e-pošto

Re: Dilema

Uredništvo » 09 Jul 2021 13:03

Odgovor svetovalke
_________________

Pozdravljena,

vesela sem, da si se nam ponovno oglasila. Sliši se, kot da si še vedno v veliki dilemi, ali bi odšla v stanovanjsko skupnost. Starša ne želita, da bi odšla, saj ne razumeta, kako strah te je živeti z dedkom. Želiš si oditi nekam, kjer bi se počutila varno, brez, da bi te starša za to obtoževala in ti grozila.

Situacija, v kateri si se znašla, je izjemno težka. Dom naj bi predstavljal tvoje zatočišče, kraj, kjer se lahko sprostiš in se počutiš varno in ljubljeno, tebi pa je bilo to odvzeto. Edina možna rešitev, ki jo vidiš, da bi se rešila človeka, ki te je spolno zlorabljal in se ponovno počutila varno je, da odideš od doma. Pri tem si želiš podpore, saj je ločitev od družine zate zelo težek korak, tvoji starši pa ti ob tem zgolj vzbujajo krivdo in te izsiljujejo.

Mislim, da v tako hudi situaciji razmišljaš izjemno odraslo. Zavedaš se, da moraš poskrbeti zase in za svojo dobrobit, čeprav se tvoji najbližji s tem ne strinjajo. Vsekakor je nujno, da najdeš prostor, kjer se lahko počutiš varno. Če to ne more več biti pri tvojih starših, potem je tvoja pravica, da si najdeš nek drug prostor, kjer se boš lahko. Vsekakor te vzpodbujam, da še naprej vztrajaš in se boriš za to, da se boš lahko v svojem okolju počutila varno in sprejeto.

Sprašuješ, kako bi se ob tej težavni situaciji lahko počutila bolje. Na to vprašanje je zelo težko odgovoriti. Morda bi ti olajšalo odhod od doma, če bi poskušala najti pozitivne plati svoje odločitve. Selitev v stanovanjsko skupnost lahko jemlješ kot začetek novega poglavja v svojem življenju. Imela boš možnost izoblikovati bolj zdrave in ljubeče odnose z drugimi, svoj prosti čas boš lahko preživljala na drugačen način itd. To je lahko zgolj reči, vendar ti ni treba nositi bremena in se kriviti zaradi svoje družine, ničesar jim nisi dolžna. Pravico imaš živeti svoje življenje tako, kot ga sama želiš živeti in oditi iz situacije, ki te ogroža.

Upam, da ti moj odgovor kakorkoli pomaga prebroditi to težko obdobje. Držim pesti, da boš kmalu na bolj varnem in sprejemajočem kraju.

Lepo bodi,
Ana Lampret, dipl. psihologinja (un)
Music4
Objave: 20
Pridružen: 24 Mar 2021 17:27

Re: Dilema

ObjavaNapisal Music4 » 11 Jul 2021 11:27

Pozdravljeni!

Hvala vam za odgovor. Saj tudi mislim vztrajati pri svoji odločitvi, ker vem, da je to zame trenutno najboljše. Je pa težko, ker nimam podpore družine.

V petek sem vprašala atija, če se lahko prijabim na Slovenija ima talent, saj mi je to priporočala učititeljica petja, ati pa se mi je začel smejati in mi rekel, ja kaj pa boš delala, skakal po glavi in mahala z rokami. To je bilo dejansko zelo nesramno od njega. Naslednji dan sem pa še vprašala mami in mi je rekla, ja glej, če boš doma te boma že peljala, če ne se pa sama znajdi, itak si se odločila, da greš svojo pot in ne misli, sa bova midva hodila pote in na sodišču bova to tudi povedala in da naj jaz pazim, kaj bom rekla na sodišču. Ja kaj bom pa med vikendi? Ne vem, če bom lahko tam za vikend. In dejansko uresničuje svoje besede, ki mi jih je rekla. Nekaj časa nazaj mi je rekla, da če bom šla, da naj ne hodim nazaj.

Ne vem, zakaj se ne moreta enkrat postaviti v mojo kožo. Jaz pa vedno pomislim nato, kaj bosta onadva rekla, kako se bosta počutila, če ju bom s svojimi dejanji prizadela, zato pa vedno lažem, da sem vredu, zdaj pa enostavno ne morem več tako. Potem mi pa meče pod nos, da se nikoli ne postavim v njuno kožo. Pa mi govori, da me imajo radi, sam če grem, da naj ne mislim, da se bomo videli. Na koncu pa še reče, veš nimaš samo ti probleme s psiho, ampak jih imam tudi jaz.

Vem kakšno diagnozo mi je postavila psihologinja in ne rabi ki tega govorit, ker je boleče.
Uredništvo
Pošlji ZS
Pošlji e-pošto

Re: Dilema

Uredništvo » 13 Jul 2021 11:19

Odgovor svetovalke
_________________

Ponovno pozdravljena,

Že prej si omenjala, da te starša ne podpirata, sedaj pa si podala še primer le-tega. Ko si omenila, da bi si želela nastopati na Slovenija ima talent, sta se ti posmehovala in to poskusila izrabiti kot priložnost, da bi te prepričala, da ostaneš. Ob tem ti je zelo težko, sprašuješ se, kako boš uspela preživeti doma med vikendi. Žalostna si, ker ju poskušaš razumeti, njima pa za tvoje mnenje ni mar, tvoje probleme minimalizirata in se doživljata kot žrtvi te situacije.

Omenjala si, da ne veš, kaj naj narediš med vikendi po selitvi v dom. Večina stanovanjskih skupnosti nudi možnost prebivanja tudi med vikendi na željo mladostnika ali staršev. Če bi si tako želela, bi torej vikende po vsej verjetnosti lahko preživljala tudi tam.

Dejanja tvojih staršev je zelo težko razumeti. Tvoja odločitev je, ali boš z njimi prekinila stike ali se boš trudila v odnosu z njimi, čeprav ti tega (vsaj zaenkrat) niso zmožni vrniti. Trenutna situacija ne bo trajala večno. Ko boš polnoletna se boš lahko od njih osamosvojila in te bo njihov odnos do tebe manj prizadel. Lahko si boš ustvarila lastno družino, v kateri se boš počutila ljubljeno in sprejeto.

Vzpodbujam te, da spregovoriš o tem še s kom v živo, morda z nekom odraslim, ki mu lahko zaupaš. Omenjala si, da obiskuješ psihologinjo. Morda bi se lahko pogovorila z njo ali s kom iz CSD. Ko boš prišla v stanovanjsko skupnost, pa ti bodo lahko v podporo tudi vzgojitelji. Dobro je, da v tej težki situaciji nisi sama. Če ti starša nista pripravljena nuditi opore, še ne pomeni, da je ne moreš imeti.

Želim ti veliko moči in poguma, da prebrodiš trenutno situacijo.

Lepo bodi,
Ana Lampret, dipl. psihologinja (un)