Stran 1 od 1

Spolno nasilje in težave doma

Objavljeno: 17 Nov 2020 12:02
Napisal Indira 15
Okej malo mi je težko o tem govort ampak morem.

V osnovni šoli so me sošolci od približno 3.razreda naprej zasmehovali. Tudi razredničarka me je hotela dati na šolo s posebnimi potrebami. Vendar ji moja mami tega ni dovolila. Najprej so se mi začele sošolke odmikati od mene kokr da sm kužna. Nato pa so me začeli tudi fantje zafrkavati,da sm debela,neumna, nesposobna in tako naprej. Enkrat mi je celo tisti,k mi je največ žalil, da bi rad videl da se ubijem. Učiteljice kot prav tako ravnateljica niso nikoli naredile nič. Vedno so obljubljale moji mami da bodo vse nardile,da se to nasilje nad mano konča vendar nikoli niso ničesar nardile. Tudi ko smo se zmenili za sestanek s šolsko psihologinjo mi je rekla, da sem jaz za vse kriva.

V 9. razredu pa je bilo najhujše. Na FB mi je pisal sošolec da sem mu všeč in da imam hudo oprsje. Sprva me je prosil za slike v katerih sem oblečena in se vidi moj dekolte. Potem pa je hotel videt moje celotno oprsje.

Ko sem se mu pokazala zgoraj brez prek spletne kamerce, je on to mirno izkoristil in naredil screenšote. Nato me je izseljeval zaradi teh slik in hotel me je videti čisto golo. Rekel je da če se mu ne pokažem gola, bo prejšnje slike pokazal vsem v razredu. In jaz nisem videla druge rešitve kot pa da to res nardim. In res sem se mu pokazala prek spletne kamerce in spet je naredil screenšote.

Kakšen teden po tem so me začeli sošolci zafrkavati še bolj. In čez nekaj dni je za to zvedela tudi ravnateljica, ki je poklicala mojo mamo in policijo. Tudi mene je poklicala na pogovor in jaz sem sprva vse zanikala. Rekla sem ji da tega sploh nisem nardila. Vendar sem še isti dan šla do nje in ji priznala da sem to naredila, saj me je sošolec prepričal z lepimi besedami ( predvsem s tem da sem mu všeč). To se je vse dogajalo v petek 29.1.2016. V pon 1.2.2016 pa sem morala znova do ravnateljice da sem vpričo mame dale izjavo policiji. Zaradi tega sem bila tudi na sodišču,kar 2 leti.

Ko sem prišla v gimnazijo sem mislila da sem obrnila nov list v svojem življenju in začela čisto znova. Toda kaj kmalu sem ugotovila da se mi posledice tega posmehovanja najbolje poznajo pri športni vzgoji,ko mi ni šla. Tudi pri športni me je učiteljica v osnovni šoli dajala v nič in če kaj nisem nardila po njenih standardih mi je govorila da sem nesposobna in zakaj se bol ne potrudim.

Ker sta profesorici za športno opazili kako sem občutljiva sem se jima odločila v 2. letniku zaupat celotno zgodbo. Zelo lepo sta to sprejeli,obe sta me objeli, ena pa se je tudi zjokala. Onidve in še par prijateljic so edina moja opora.

Tudi svoji mamici si ne upam zaupati vsega kar zaupam njima dvema. Moja mami ne ve da mene to še vedno bremeni in da sem razmišlala tudi o samomoru. Kdaj se mi enostavno zdi, da moje življenje nima več smisla in bi ga najraje končala.

Svoji mami ne zaupam svojih problemov zato, ker je nočem obremenjevati še z dodatnimi problemi. Z očetom se veliko kregata.

Ko sem bila mlajša je oči vedno prihajal pijan domov. Mami je mogla delat po 21 ur, da mi lahko omogoči zdaj vsr kar si želim. Vsak dan je prejokala iz službe do doma zaradi lastnega brata ki jo je uničeval. In od doma do službe zaradi mojega očeta saj ni hotel dati za naju z bratom niti centa. Mene in mojega brata je u bistvu vzgojil moj polbrat. Enkrat mi je brat ki je 2 leti starejši dal za jest prepečenec ker nama oči ni hotel dati zajesti ker je bil tako pijan. Šele ko je prišel polbrat domov sva dobila z bratom za jest to kar je mami skuhala preden je šla v službo.

Enkrat ko sem bila mlajsa me je hotel oči celo udariti. In to samo zaradi tega ker sem spremenila kanal in si dala za gledat eno risanko. Če ta polbrt ne bi prišel ne vem kaj bi se zgodilo. Lahko da bi me oči do črnega pretepu.

Res ne vem kaj naj nardim. Ko sem bila mlajša me to z očetom ni tako obremenjevalo,kot me je sedaj začelo pred enim letom. Res večkrat razmišlam o samomoru, da bi sebe rešila trpljenja, svoje prijateljice pa poslušanja mojih problemov

Re: Spolno nasilje in težave doma

Objavljeno: 18 Nov 2020 23:17
Napisal Barbara Stožir
Odgovor svetovalke
__________________

Draga Indira,

zahvaljujem se ti za tvoj zapis. Veseli me, da si se odločila poiskati pomoč v naši spletni svetovalnici. Tu smo za to, da ti svetujemo in te usmerimo v primerne oblike pomoči.

Tvoja dosedanja pot odraščanja vsekakor ni bila in ni enostavna. Zapisala si, da si bila (si) žrtev tako medvrstniškega nasilja v razredu kot tudi na spletu. V družini, kjer si, tako si zapisala, dobro povezana z mamo, bratom in polbratom, imaš težave v odnosu z očetom, prisoten je alkohol, mama in oče se veliko kregata. Ob vseh teh težavah pa si zbrala dovolj moči, da si razkrila nasilje sošolcev, sošolca mami, šolski psihologinji, policiji, učiteljicama športa, zdaj spletni svetovalnici. Slednji tudi težave v odnosu mame in očeta, tvojemu odnosu z očetom in njegovih težavah z alkoholom. Za vsa ta dejanja si potrebovala veliko poguma in notranjih moči. Zelo pomembno ob vsem tem pa je, da imaš krog prijateljic, ki te poslušajo in jim lahko zaupaš. To je zelo pomembno. Kot tudi to, da si v obeh učiteljicah športa našla sogovornika in poslušalca.

Najprej bi ti želela povedati, da si, takšna kot si, z vsemi tvojimi osebnostnimi lastnostmi, telesom in postavo, zmožnostmi, znanji, dosedanjimi izkušnjami, željami in hotenji, stališči, edinstvena, neponovljiva in vredna življenja. Pomembno je, da se naučiš imeti rada sebe, prav takšno kot si. To se bo izkazovalo tudi v tvojem vedenju, skozi tvojo hojo, govor, kretnje, vzpostavljanje odnosov, načinu reševanja problemov, v stresnih situacijah... Tako boš manj zanimiva za nasilneže, ki iščejo svoje žrtve. Se strinjaš? Predlagam ti, da si prebereš in poskušaš slediti člankom pod naslovom Verjamem vase v okviru te svetovalnice. Vse s ciljem, da se opolnomočiš. Za pomoč in nasvete poprosi tudi svetovalno delavko na gimnaziji, upam, da bosta vzpostavili dober, zaupen odnos in tako ti bo lahko zagotovila svetovanje na poti k boljši samopodobi in posledično samozavesti.

Kot žrtev spletnega nasilja si, upam vsaj, dobila možnost strokovne pomoči s strani ustrezne ustanove oz. strokovnjaka - kliničnega psihologa. Se motim? V kolikor temu ni tako, ti svetujem, da poiščeš ustrezno pomoč v okviru ustanov, ki so priložene v okviru linka https://www.tosemjaz.net/clanki/kam-po-pomoc/. Glede na to, da se je to nasilje dogajalo že leta 2016, torej 4 leta od tega, je pomembno, da se s strokovnjakom pogovoriš, razbremeniš občutkov krivde in nemoči, jeze, žalosti, ki te zaradi tega spremljajo. Kaj praviš?

Odnosi v družini so tisti, ki nas, v kolikor niso urejeni, zelo bolijo. To se kaže tudi iz tvojega zapisa. Povsem razumljivo je, da te obremenjuje tako odnos med mamo in očetom, odnos očeta s tabo, bratom, polbratom. Ob vsem tem pa je tu še očetova zasvojenost z alkoholom. Težave se, verjetno veš, ne bodo rešile same po sebi. V kolikor je mogoče, predlagam, da se z bratom in polbratom pogovorite z mamo. Ji ponovno zaupate kaj se dogaja, da vas to stanje zelo obremenjuje, ti pa kakšen je tvoj odnos z očetom, česa te je strah. Mamo opolnomočite, tudi ona trpi. Ob pojavljanju nasilja v družini so strokovnjaki Centra za socialno delo tisti, ki vam lahko pomagajo, svetujejo, pomagajo očetu v odločitvi za zdravljenje. Se strinjaš?

Ob tem pa želim reči, da je povsem normalno, da te v letih odraščanja obremenjuje odnos z očetom. Mama in oče sta v očeh otrok, tudi mladostnikov (čeprav težko priznajo, priznate) zelo pomembni osebi, ki naj bi predstavljali in zagotavljali varnost, zavetje, ljubeč odnos.

Predlagam, da ostaneva v stikih. Vesela bom tvoje povratne informacije.
Lepo te pozdravljam. Velik objem.

Re: Spolno nasilje in težave doma

Objavljeno: 19 Nov 2020 22:59
Napisal Indira 15
Da strinjam se s tem, da se moram naučiti imeti rada, vendar se povsem, kar se mi je zgodilo, enostavno ne morem imeti in se verjetno tudi nikoli ne bom imela rada. Na nek način se sama sebi gabim. In seveda bi bila manj zanimiva za nasilneže, če bi se imela rada. Včasih se mi zdi bolje, če sploh ne bi bila na tem svetu..

Če sem z vami popolnoma iskrena nikoli nisem dobila vsaj možnosti strokovne pomoči s strani ustrezne ustanove oz.
strokovnjaka - kliničnega psihologa. Sama sem razmišljala o tem, da bi si poiskala strokovno pomoč, vendar sem potem to misel opustila, saj nočem, da za moje težave zvejo moji domači.

Seveda se strinjam s tem, da je pomembno, da se s strokovnjakom pogovorim, razbremenim občutkov krivde in nemoči, jeze, žalosti, ki me zaradi tega spremljajo. Vendar res trenutno nisem pripravljena na to.Posebno zaradi razloga, ki sem ga navedla zgoraj- zaradi družine.

V tem primeru, kar se dogaja v naši družini ne bi rekla, da gre za nasilje. Bolj gre za prepiranje, saj oče noče nič prispevati k hiši in pije. Oče drugače ni nikoli dvignil roke nad nobenim, ne nad mano, ne nad bratom in tudi ne nad mamo. Prav tako ne bi rekla, da je ravno za zdravljenje, saj ne pride ravno vsak dan pijan domov. Ko sem bila mlajša, je bolj pogosto prihajal pijan domov kot pa sedaj.

Re: Spolno nasilje in težave doma

Objavljeno: 20 Nov 2020 16:56
Napisal Žalost112019
Ojla!

Oprosti za pozen odgovor.

Vem kako ti je, vsaj vse kar si opisala v prvem delu, glede sošolcev, zlorabe ... Tudi jaz sem to doživela in ja sem morala na sodišče,pa policijo, pa use to in sem morala spet na sodišče. Zelo mi je žal, da si to doživela. Ampak, hvala Bogu, nisi šla korak dlje, v samomor... Jaz sem letos težko spregovorila, in še vedno kdaj ne morem, o vsem tem, ko sem bila pol poletja na psihijatrijah.

Odziv vseh me je presenetil. Ni bilo zgražanja, ni bilo žalitev, čednih pogledov, vidnega gnusa do mene iz strani drugih.... vsi tam poskušajo pomagat, ampak tudi oni so ljudje in delajo napake in te lahko prizadanejo. Apak ne skrbi, najdi pomoč, če ne drugo prek spleta,klicev,pa s profesaricami...
Sedaj je tudi mene marsi kdaj sram, se gnusim in to so opazili nekateri, pa me le spodbujajo, pomagajo pokazat drugi obraz ljudi, se probajo pogovorit... sedaj sem 1. letnik gimnazije.

Glede očeta, pa upam, da se čim prej kaj reši. Oprosti, anpak nimam takšne izkušnje.

Če je karkoli, prosim, piši mi na meil: racman.jaka.05@gmail.com brez strahu, NE BOŠ ME OBREMENJEVALA! ZELO ME BOŠ RAZVESELILA S PISMOM.
Prosim piši!

Lepo bodi, pa pazi nase,
Žalost

Re: Spolno nasilje in težave doma

Objavljeno: 22 Nov 2020 23:28
Napisal Barbara Stožir
Odgovor svetovalke
_________________

Draga Indira,

zahvaljujem se ti, da si se ponovno oglasila. Zahvaljujem se ti za iskrenost.

Najprej bi želela še enkrat poudariti, da si takšna kot si, edinstvena in zato tako dragocena, četudi tega sedaj ne verjameš. Predlagam ti, da si dovoliš pomagati in kljub temu, da te čaka napor in potreben trud, začneš. Kaj praviš? Majhni, dobro načrtovani koraki, kjer so dovoljene tudi napake, zdrsi, vodijo h končnemu cilju - boljši samopodobi in boljšemu počutju s samo sabo in v odnosih z drugimi. Si za? Predlagam ti, ponovno, da slediš navodilom skozi članek 10 korakov do boljše samopodobe. Ob tem pa ti predlagam vsakodnevno nalogo - zvečer zapiši 3 pohvale sebi, o tem kako ti je šlo čez dan, kaj lahko pohvališ na svojem telesu, med svojimi lastnostmi... Poleg tega se poslušaj veliko gibati, biti v naravi, se naučiti tehnik sproščanja in v kolikor je le mogoče ohranjaj stik s prijateljicami ter učiteljicama, ki te razumejo. Četudi v e - obliki. Pomembno je, da se začneš učiti tudi prepoznati svoje negativne misli, jih nato zamenjati z bolj prijetnimi, jih ustaviti...


Odnosi v družinah so polni dinamike. Otroci si želijo (želimo), da v družini vlada sožitje, razumevanje, da se v njej počutimo varno. Ko se zgodijo prepiri (verbalno nasilje), težave z alkoholom, finančne težave itd. nas to kot otroke obremenjuje in zelo zaposluje naše misli. Kaj narediti je verjetno tvoje pogosto vprašanje (oz. takrat, ko se ponovno pojavijo prepiri...), saj so starši najpomembnejši odrasli v naših življenjih in imamo jih zelo radi (zato smo pripravljeni tudi opravičevati njihovo vedenje). A to ne pomeni, da odobravamo vedenja, ki jim škodijo in vplivajo na odnose z nami, otroki. Kaj meniš?

Draga Indira, upam, da boš zbrala dovolj poguma in boš poiskala strokovno pomoč. Predlagam ti, da se preko spleta povežeš s strokovnjaki Društva za nenasilno komunikacijo, kjer ti bodo pomagali kot žrtvi spolnega in spletnega nasilja (lahko kontaktiraš tudi Logout) prav tako pa ti bodo odgovorili na tvoja vprašanja glede vaših odnosov v družini. Ko boš v stiski in boš potrebovala pogovor, pokliči na TOM telefon. Svojo osebno zdravnico pa lahko preko emaila kontaktiraš za informacijo kako do psihologa.

Držim pesti, da narediš prve korake. Vesela bom tvoje povratne informacije.

Vse dobro in velik objem.